<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvijanje bralnih in pisnih zmožnosti v drugem razredu osnovne šole</dc:title><dc:creator>Strel,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Blažić,	Milena Mileva	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>bralne in pisne zmožnosti</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo želeli preveriti, ali je mogoče uspešno uporabiti kognitivno metodo pisanja že v času, ko so učenci še na začetni stopnji usvajanja branja in pisanja, torej že ob koncu drugega razreda osnovne šole. 
Preverjanja smo se lotili tako, da smo v teoretičnem delu naloge najprej povzeli teoretična spoznanja o učenju branja, proučili prilagojeno ključno metodologijo korak za korakom, ki jo pri razvijanju bralnih in pisnih zmožnosti v prvem in drugem razredu osnovne šole dosledno uporablja profesorica razrednega pouka Marinka Doblekar, na kratko povzeli metodo branja in pisanja za kritično mišljenje ter opredelili glavne ugotovitve, ki se nanašajo na teorijo kognitivnega procesa pisanja.  
V empiričnem delu naloge smo na osnovi opazovanja praktične izvedbe petih učnih enot, ki so bile posvečene učenju sporočanja (poslušanja, govornega izražanja, branja in samostojnega pisanja) s pomočjo del domačega in tujega mladinskega leposlovja, analizirali, kako se teoretična spoznanja, ki jih opisujemo v teoretičnem delu naloge, obnesejo v praktičnem učnem procesu. Na osnovi analize pisnih izdelkov učencev smo ugotovili, da so bili učenci v večini sposobni uspešno uporabiti kognitivno metodo pisanja, pod pogoji, da so dosegli stopnjo interpretacijskega branja, ponotranjili tehnike dostopanja do dolgoročnega spomina, razvili sposobnost oblikovanja retoričnega problema (zamisli, kaj želijo napisati) in da dobro poznajo ciljno občinstvo, za katero pišejo sporočilo. 
Z Marinko Doblekar smo opravili tudi polstrukturirani intervju, s katerim smo preverili, katere strategije pri učenju branja in pisanja uporablja in kako sama ocenjuje učinke svojih didaktičnih in pedagoških pristopov.
Izkazalo se je, da so didaktični pristopi Marinke Doblekar prav gotovo primer dobre prakse, saj nam je v petih opazovanih enotah pa tudi z informacijami, ki smo jih pridobili iz intervjuja, demonstrirala, kako je s prilagajanjem naloge doseženi stopnji znanja in že razvitih bralnih in pisnih zmožnosti otrok mogoče sprostiti njihov ustvarjalni potencial ter jih pripraviti do tega, da z uporabo najpomembnejših elementov kognitivne metode pisanja samostojno napišejo (in ilustrirajo) smiseln avtorski prispevek.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-11-29 05:33:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>87185</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11350345</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
