<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Problemski pouk pri pouku gospodinjstva v 6. razredu osnovne šole</dc:title><dc:creator>Rustja,	Nataša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kostanjevec,	Stojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lovšin Kozina,	Francka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>problemski pouk</dc:subject><dc:subject>artikulacija reševanja problemov</dc:subject><dc:subject>vloga učitelja</dc:subject><dc:subject>vloga učenca</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Namen diplomskega dela je bil na osnovi domače in tuje literature predstaviti zgodovinski razvoj in temeljne opredelitve problemskega pouka ter  aplicirati metodo problemskega pouka kot primer sodobne učne metode na prehranske vsebine pri pouku gospodinjstva v 6. razredu osnovne šole. V ta namen je bil izveden pedagoški eksperiment, pri katerem je sodelovalo 26 učencev 6. razreda osnovne šole. V eksperimentalno skupino je bilo vključenih 13 učencev ter enako število učencev v kontrolno skupino. S pedagoškim eksperimentom smo skušali ugotoviti, kako različne učne metode vplivajo na znanje učencev. Pred izvedbo pedagoškega eksperimenta smo v obeh skupinah s testom preverili predznanje učencev. Po izvedbi učne enote smo preverili učinkovitost tradicionalne in sodobne učne metode z vidika kakovosti učenčevega znanja ter ju medsebojno primerjali. Rezultati raziskave so pokazali, da je znanje učencev eksperimentalne skupine, v kateri je bil pouk izveden z metodo problemskega pouka, bolj poglobljeno in ga učenci bolje prenesejo v nove situacije v primerjavi z učenci kontrolne skupine. Hkrati smo želeli ugotoviti, kakšno je stališče učencev eksperimentalne skupine do problemskega pouka. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da imajo učenci do problemskega pouka pozitiven odnos ter si želijo, da bi bilo tovrstnega pouka več. Tudi učitelji, ki poučujejo gospodinjstvo v 6. razredu in so sodelovali pri izvedbi intervjuja, izkazujejo naklonjenost do problemskega pouka in menijo, da je predmet gospodinjstvo že v osnovi naravnan tako, da spodbuja uporabo problemske metode. Učitelji problemskega pouka sicer ne načrtujejo pogosto, se pa med poukom porajajo številne problemske situacije, ki jih izrabijo za izvajanje problemskega pouka.</dc:description><dc:publisher>[N. Rustja]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-11-25 02:20:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>87127</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 64:373.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11336777</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
