Otroci s polževim vsadkom in poznavanje slovniceBrglez, Nina (Avtor) Battelino, Saba (Mentor) Marvin Derganc, Tatjana (Komentor) gluhi učenciPolžev vsadek je slušni pripomoček, ki je v zadnjih dveh desetletjih omogočil rehabilitacijo oz. habilitacijo gluhih oseb. Rehabilitacijo oz. habilitacijo kot cilj in proces usposabljanja gluhih in naglušnih oseb opisujejo mnoge definicije, skupno vsem je, pomagati osebam z izgubo sluha. Pomembno je poudariti, da se osebe z izgubo sluha prostovoljno odločijo za implantacijo oz. le-to odločitev sprejmejo starši. Pri učinkovitosti rehabilitacije oz. habilitacije oseb s polževim vsadkom je pomembno, da so le-te čim prej implantirane, saj raziskave kažejo, da pravočasna vstavitev polževega vsadka pri gluhih otrocih omogoča razvoj govora in jezika, ki je primerljiv, vendar ne enak, z normalno slišečimi vrstniki. V magistrskem delu sem želela z empirično raziskavo – s kavzalno-neeksperimentalno metodo – preveriti razumevanje slovnice otrok, uporabnikov polževega vsadka, v primerjavi s polnočutnimi otroki od 6. do 9. leta kronološke starosti. Vzorec je obsegal 44 otrok, od tega je 20 otrok uporabnikov polževega vsadka, ki so vključeni v predšolski program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, ter osnovnošolski program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (skupina PV-integracija), štirje otroci s polževim vsadkom obiskujejo prilagojen program devetletne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za gluhe in naglušne (skupina PV-zavodi), 20 pa je slišečih. Vzorec je dokaj majhen, vendar zajema večino otrok v omenjeni starosti, ki so bili v Sloveniji implantirani. V vzorec testirancev sem zajela otroke s polževim vsadkom, ki obiskujejo enega izmed treh zavodov za gluhe in naglušne (Ljubljana, Maribor, Portorož) ali so vključeni v vrtec oz. obiskujejo eno izmed večinskih osnovnih šol in so obravnavani s strani mobilne službe enega izmed treh zavodov v okviru dodatne strokovne pomoči ali tam obiskujejo individualno slušno-govorno terapijo. Podatke za raziskavo sem zbrala z uporabo tehnike preizkusa. Izvedla sem ga sama ali po dogovoru ob pomoči strokovnih delavk mobilne službe ali individualne slušne-govorne terapije. Prvi del preizkusa, v katerem so vprašanja splošnega tipa (spol, starost, vključenost v vzgojno-izobraževalni program, čas in vzrok oglušelosti, dolžina časa brez implanta, starost ob implantaciji ter vrsta polževega vsadka), je rešil testator, drugi del pa je namenjen testirancem, torej otrokom. V tem delu sem preverjala ustrezno rabo slovnice sledečih tematskih sklopov: število, spol in sklon samostalnika, tvorjenje samostalnika, izpeljanega iz glagola, osebni zaimki, stopnjevanje pridevnika, čas dogajanja, predlog, prislov, tvorjenje vprašalnih povedi ter pogojni naklon. Preverjanje posameznih gramatičnih kategorij sem izvajala s kombinacijo slike in besede; slike so služile kot stimulacija, otroka so usmerjale k odgovoru. Med otroki, ki so uporabniki polževega vsadka in so v integraciji in njihovimi slišečimi vrstniki, obstajajo statistično pomembne razlike v ustrezni rabi slovnice. Čas implantacije, slušna starost otrok s polževim vsadkom in kronološka starost pomembno vplivajo na ustreznejšo rabo slovnice pri otrocih s polževim vsadkom v integraciji. Rezultati so pokazali statistično pomembne razlike v ustrezni rabi slovnice med otroki s polževim vsadkom iz integracije ter tistimi, ki se šolajo v zavodih za gluhe in naglušne. Z naraščanjem kronološke starosti se razlike v ustrezni rabi slovnice med slišečimi testiranci in integriranimi otroci s polževim vsadkom manjšajo, kar nakazuje, da se lahko z leti intenzivnega dela nadoknadi zamujeno. Izsledki naloge kažejo, na katerih področjih razumevanja slovničnih struktur imajo otroci, uporabniki polževega vsadka, ki sem jih zajela v vzorec, največji primanjkljaj.20162016-11-17 03:38:27Magistrsko delo/naloga87056COBISS_ID: 11318089sl