<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Medvrstniško tutorstvo kot dejavnik razvijanja socialnih in kognitivnih spretnosti oseb z motnjo v duševnem razvoju</dc:title><dc:creator>Meh,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Polak,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lipec Stopar,	Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>medvrstniško tutorstvo</dc:subject><dc:description>Tutorstvo je proces podpore v izobraževanju. Raziskave so pokazale številne pozitivne učinke tutorstva, kot npr. višji akademski dosežki in motivacija, razvijanje medsebojnih odnosov, izboljšanje komunikacijskih spretnosti in zaupanje v lastne sposobnosti. Pomembno je poudariti, da se pozitivni učinki kažejo pri tutorjih in tutorantih. Poznamo različne oblike tutorstva, v pričujočem magistrskem delu pa sem sistematično zastavila in operacionalizirala medvrstniško tutorstvo oseb, ki so vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanja. Osebe z zmerno, s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju se šolajo v posebnem programu vzgoje in izobraževanja različno dolgo, najdlje pa do njihovega 26. leta. Zanje so značilne pomembne omejitve na področju intelektualnega delovanja in prilagojenega vedenja. Zaradi njihovih značilnosti potrebujejo dodatne prilagoditve vsebin, oblik in metod dela. V magistrskem delu sem preverila, ali je medvrstniško tutorstvo, ko je načrtno zastavljeno, in kontinuirano izvajano, ena izmed dopolnilnih oblik dela pri osebah z MDR. Medvrstniško tutorstvo je potekalo tako, da so v različnih aktivnostih starejši učenci –tutorji- prenašali znanja in izkušnje na mlajše učence –tutorante-. Najprej so tutorji spoznali temo vnaprej načrtovanih dejavnosti in nato prenesli spoznanja na tutorante. Dejavnosti so bile nadzorovane in sistematično vodene s strani strokovnih delavcev. Medvrstniško tutorstvo je bilo vpeljano znotraj pouka in je bilo ciljno načrtovano.
Raziskava je bila izvedena na enajstih osebah z zmerno in s težjo motnjo v duševnem razvoju, od tega je 5 tutorjev,  starih od 21 do 25 let, in 6 tutorantov, starih od 7 do 12 let. Vsi tutorji in 5 tutorantov so usmerjeni kot osebe z zmerno motnjo v duševnem razvoju, eden tutorant pa kot oseba s težjo motnjo v duševnem razvoju. Za vsakega tutorja in tutoranta smo individualizirano zastavili cilje s kognitivnega in socialnega področja. Učinke medvrstniške pomoči smo merili z večstopenjsko ocenjevalno lestvico, na podlagi individualizirano zastavljenih kazalnikov napredka. Analiza rezultatov je pokazala pozitivne socialne in kognitivne učinke na razvoj oseb, vključenih v raziskavo. Pri zasledovanju ciljev na socialnem področju smo opazili pozitivne učinke pri upoštevanju pravil pri sodelovanju z drugimi, uporabi vljudnostih fraz in elementov neverbalne komunikacije ter napredek pri odzivanju v novih socialnih situacijah. Na kognitivnem področju so bili vidni pozitivni učinki pri zaznavanju dražljajev, govornem izražanju in razumevanju ter reševanju miselnih problemov.
Za uspešno izvedbo medvrstniškega tutorstva je pomemben timski pristop. Za potrebe magistrskega dela je bil sestavljen tim, ki je bil usmerjen k nalogi. Sestavljali so ga  razredničarka tutorjev, razredničarka tutorantov, druga učiteljica v oddelku in varuhinja. Strokovni tim je ustrezno deloval, saj smo si enakovredno razdelile naloge in se natančno držale vseh dogovorov. Prednost takšnega delovanja je v delitvi dela, odgovornosti in nalog med posameznimi člani.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-11-10 02:24:32</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>86849</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11302217</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
