<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Stališča in znanje osnovnošolcev celjske regije o gensko spremenjenih organizmih</dc:title><dc:creator>Janže,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomažič,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:description>Genetika je v današnjem času ena najhitreje razvijajočih se ved. Razvoj novih tehnologij je pripeljal do tega, da lahko natančno analiziramo genom organizmov in med njimi prenašamo gene. Na ta način ustvarjamo gensko spremenjene organizme z lastnostmi, ki jih pred prenosom organizem še ni imel. Ker jih uporabljamo šele kratek čas, vseh tveganj gensko spremenjenih organizmov ne poznamo. To je eden izmed razlogov, da področje genskega inženiringa še vedno družbi postavlja veliko vprašanj, ki od državljanov zahtevajo ustrezno moralno presojo.  
Nastala družbena vprašanja o prenašanju genov med organizmi se dotikajo tudi naših šol, saj le-ta preko šolskega vzgojnega načrta uresničuje cilje, ki posredno vplivajo na stališča, čustva in interes učencev do genskega inženiringa. Z vključitvijo teh vsebin v učni načrt biologije ima tudi učitelj več priložnosti, da preko poučevanja teh vsebin z ustreznimi metodami sodeluje pri oblikovanju jasnih in trdnih stališč do biotehnologije in genskega inženiringa. Ena od možnih metod oblikovanja stališč učencev je sprotno odpravljanje napačnih predstav, ki jih učitelj zazna pri učencih med poukom. 
Zaradi pomembne vloge učitelja biologije pri informiranju učencev o tej problematiki sem v svojem magistrskem delu želela preveriti znanje osmošolcev in devetošolcev ter kako le-to vpliva na njihova stališča, interes in čustva. Zanimalo nas je tudi, kje dobijo učenci informacije o gensko spremenjenih organizmih. Nadalje smo raziskali, kako to vpliva na znanje šolajočih se učencev. Za raziskovanje zastavljenih ciljev- smo uporabili predelan anketni vprašalnik in preizkus znanja (Kukovec, 2015), ki smo ga razdelili učencem osmega in devetega razreda treh osnovnih šol celjske regije. 
Na osnovi rezultatov raziskave mojega magistrskega dela lahko sklepamo, da se učenci z več znanja o genetiki tudi raje učijo o teh vsebinah. Rezultati so pokazali, da se s starostjo interes učencev za učenje o gensko spremenjenih organizmih povečuje. Zanje se bolj zanimajo dekleta kot fantje. V znanju so se pojavile razlike med osmošolci in devetošolci pri vsebinah biotehnologije, kar smo tudi pričakovali. Ker se s temi vsebinami učenci srečajo šele v 9. razredu, so devetošolci pokazali boljše znanje.
Statistično pomembnih razlik v znanju glede na spol nismo zaznali. Prav tako so rezultati raziskave pokazali, da dekleta kažejo večji interes za učenje obravnavane teme kot fantje. 
Ugotovili smo, da največ učencev informacije o gensko spremenjenih organizmih dobi v šoli, nato iz medijev in ostalih virov. Učenci, ki so dobili informacije v šoli, imajo boljše znanje genetike. 
Iz zbranih rezultatov lahko sklepamo, da bodo učenci izoblikovali jasna in trdna stališča do gensko spremenjenih organizmov, če bodo imeli dovolj znanja, ki ga potrebujejo za razumevanje te problematike.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-11-10 02:23:52</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>86839</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11299401</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
