<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prehranska pismenost študentov</dc:title><dc:creator>Jug,	Janja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kostanjevec,	Stojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Erjavšek,	Martina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehranska pismenost</dc:subject><dc:description>Namen diplomskega dela je ugotoviti prehransko znanje in veščine študentov Pedagoške
fakultete v Ljubljani. V raziskovalnem delu diplomskega dela smo z vprašalnikom ugotavljali
njihove prehranske navade, prehransko znanje, veščine priprave hrane in varnega rokovanja
z njo. Prehranska pismenost vključuje štiri komponente: načrtovanje prehrane, izbor živil,
priprava hrane in prehranjevanje. Anketni vprašalnik je vseboval vprašanja, ki so zajemala
vse štiri komponente, s katerimi smo pridobili podatke o prehranski pismenosti študentov.
Anketiranih je bilo 88 študentov vseh štirih letnikov različnih študijskih smeri. Rezultati so
pokazali, da si več kot 70 % študentov samostojno pripravlja hrano. Vešči so uporabe
različnih kuhinjskih aparatov in pripomočkov, od katerih je najpogosteje uporabljen štedilnik,
ki ga uporablja 97,7 % anketiranih študentov. Največ jih je pri svojem prehranjevanju
pozornih na zadostno količino popite vode, da zaužijejo dovolj sadja in zelenjave ter da
omejijo vnos sladkorja in ocvrte hrane. Pri nakupu hrane jim je najbolj pomemben okus,
privlačna embalaža pa po njihovih navedbah ne vpliva na njihovo odločitev, saj je 76,1 %
študentom najmanj pomemben njen izgled. Pri izboru živil so pokazali srednje dobro znanje,
saj se je delež pravilnih odgovorov na različna vprašanja zelo razlikoval. Študentje višjih
letnikov so tukaj pokazali boljše znanje kot študentje nižjih letnikov, saj so z daljšo dobo
študija prejeli več prehranskih informacij. Najslabši rezultati so se pokazali pri zadnjem
sklopu vprašanj, ki spadajo pod četrto komponento prehranske pismenosti, to je
prehranjevanje. Pokazali so zelo slabo znanje o dnevnih energijskih potrebah za odraslo
osebo ter priporočeno količino dnevnega vnosa sadja in zelenjave. Za študente je
pomembno, da so dobro prehransko pismeni, saj lahko tako razvijejo zdrave prehranjevalne
navade. Študentje Pedagoške fakultete imajo kot bodoči učitelji veliko odgovornost, saj bodo
svoje prehransko znanje prenašali na naslednje generacije ter tako prispevali k splošnim
prehranjevalnim navadam.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-11-09 02:31:26</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>86833</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11296329</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
