<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba teorije mnogoterih inteligentnosti pri učenju in poučevanju angleščine v 5. razredu osnovne šole</dc:title><dc:creator>Masnik,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dagarin Fojkar,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mnogotere inteligentnosti</dc:subject><dc:description>V teoretičnem delu diplomske naloge sem se osredotočila na izraz inteligentnosti ter ga opredelila glede na obstoječe definicije. Del drugega poglavja je posvečen zgodovinskemu pregledu pojmovanja inteligentnosti ter predstavitvi teorije inteligentnosti avtorjev kot so: Gall, Galton, Binet, Stern, Wechsler, Piaget, Spearman, Thurston, Cattell in Horn. V nadaljevanju sem se osredotočila na opis Gardnerjeve teorije mnogoterih inteligentnosti. Opisana so izhodišča, teorije ter kriteriji, na katerih teorija sloni, nato pa je opisana vsaka izmed inteligentnosti posebej. Po poglavju Osem mnogoterih inteligentnosti, kjer je opisana vsaka izmed inteligentnosti, sledijo poglavja, posvečena učenju tujega jezika, ki je predstavljen z vidikov razvojnih obdobij učencev, individualnega pristopa, motivacije za učenje in jezikovne zmožnosti posameznika v procesu učenja tujega jezika. V zadnjih poglavjih teoretičnega dela je nekaj odstavkov namenjenih vključevanju teorije mnogoterih inteligentnosti v pouk tujega jezika.  V sklopu poglavja o uporabi teorije mnogoterih inteligentnosti pri poučevanju tujega jezika sem se osredotočila  na  primere dobrih praks doma in po svetu. Teoretični del je zaključen s predstavitvijo kritik Gardnerjeve teorije.
V empiričnem delu sem s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljala, katere metode in tehnike dela, ki razvijajo mnogotere inteligentnosti po mnenju učencev nekaterih petih razredov osnovne šole, vključenih v raziskavo, učitelji uporabljajo pri poučevanju angleščine. Raziskovala sem tudi, katere so tiste metode in tehnike dela, ki učencem pri učenju jezika najbolj ustrezajo in jim pomagajo pri zapomnitvi nove snovi. S pomočjo metode intervjuja sem raziskala, ali učitelji angleščine, ki poučujejo te iste učence, poznajo teorijo mnogoterih inteligentnosti in ali v pouk vključujejo dejavnosti, ki spodbujajo razvoj vseh mnogoterih inteligentnosti.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-11-09 02:31:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>86827</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11295305</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
