<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinek seciranja na znanje in čustveni odziv pri učencih</dc:title><dc:creator>Šuligoj,	Meta	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomažič,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pouk biologije</dc:subject><dc:description>Ciliji sodobnega šolstva so usmerjeni v doseganje čim večjega razumevanja pri učencih. Ob tem pa se pojavlja vprašanje, s katerimi učnimi metodami in oblikami dela lahko učitelj to najbolj učinkovito doseže. Učitelje naravoslovnih predmetov se spodbuja, da uporabljajo praktični pouk, tak, ki bi učence spodbudil k samostojnemu razmišljanju in reševanju problemov, s katerim bi učenci dosegli celostno razumevanje delovanja živega. Ena izmed praktičnih metod, ki jo lahko pri pouku uporabi učitelj biologije, je sekcija, a se glede uporabe le-te pojavljajo predvsem etični pomisleki in vprašljivost učinkovitosti.
Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali je metoda sekcije pri pouku biologije uporabna in učinkovita metoda, ter kako sekcija oziroma občutki učencev ob sekciji vplivajo na njihovo znanje in interes. Izvedli smo raziskavo pri učencih 7. in 9. razredov, kjer smo primerjali pouk s sekcijo s tradicionalnim poukom. Učenci so pred poukom in po njem izpolnili vprašalnike, s katerimi smo pridobili podatke o znanju učencev in njihova stališča glede sekcije. Dokazali smo, da negativna čustva glede sekcije vplivajo na interes za tak pouk, na nivo gnusa pa vplivata spol in starost učencev. Vpliva metode dela, spola ali starosti na znanje učencev nismo uspeli dokazati.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-11-08 02:25:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>86822</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11290697</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
