<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Identiteta in nepremična kulturna dediščina</dc:title><dc:creator>Veršič,	Natali	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomšič Amon,	Bea	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>lokalna identiteta</dc:subject><dc:subject>Spodnja Šiška</dc:subject><dc:subject>nacionalna identiteta</dc:subject><dc:subject>ecropska identiteta</dc:subject><dc:subject>nepremična kulturna dediščina</dc:subject><dc:subject>globalizacija</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V diplomskem delu Identiteta in nepremična kulturna dediščina je bil namen ugotoviti, kako se prebivalci Spodnje Šiške identificirajo s svojim krajem, torej Spodnjo Šiško, z državo Slovenijo in Evropsko unijo. Namen je bil tudi spoznati, kakšno je poznavanje nepremične kulturne dediščine Spodnje Šiške, lokalnega in tudi državnega pomena ter kakšen odnos imajo prebivalci do njene ohranitve. Predmet raziskave je bil, ali so identitete med seboj kako povezane in ali so povezane s poznavanjem nepremične kulturne dediščine. Ne nazadnje pa še, kaj je tisto, kar vpliva na željo po ohranitvi nepremične kulturne dediščine, in ali imajo pri tem kakšno vlogo spol, starost in izobrazba. Po teoretični vsebini sledi empirični del, v katerem so natančneje zastavljena raziskovalna vprašanja in hipoteze. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika med prebivalci Spodnje Šiške. Po kvantitativni obdelavi podatkov sledijo rezultati, ki kažejo, da se prebivalci Spodnje Šiške v največji meri identificirajo s krajem, nato z državo in šele nazadnje z Evropsko unijo. Vsi, ki so se identificirali na lokalnem nivoju, so se identificirali tudi na nacionalnem nivoju, z evropsko identifikacijo pa se poistoveti slabe tri četrtine prebivalcev. Predvsem so se v evropski identiteti našli mlajši prebivalci z višjo končano stopnjo izobrazbe. Glede prepoznavanja nepremične kulturne dediščine so se prebivalci zelo dobro odrezali pri prepoznavi nepremične kulturne dediščine državnega pomena in slabše pri nepremični kulturni dediščini lokalnega pomena. Poznavanje je bilo boljše pri starejših generacijah in prebivalcih s končano višjo stopnjo izobrazbe. Izkazalo pa se je, da se večina prebivalcev zavzema za njeno ohranitev, kar je verjetno povezano z lokalno identiteto. Razlik med spoloma ni bilo zaznati ne pri identiteti, poznavanju nepremične kulturne dediščine ne pri želji po ohranitvi nepremične kulturne dediščine.</dc:description><dc:publisher>[N. Veršič]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-11-08 02:25:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>86806</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 719(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11281481</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
