<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Značilnosti učilnice za naravoslovje in počutje učencev pri pouku</dc:title><dc:creator>Stamenković,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomšič Čerkez,	Beatriz Gabriela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>dejavniki učilnice</dc:subject><dc:description>V vsakdanjem življenju smo izpostavljeni različnim fizičnim in psihološkim vplivom, ki bodisi na pozitiven bodisi na negativen način vplivajo na naše počutje in dejavnost. Ti dejavniki nas spremljajo v našem vsakdanjem življenju, tudi v izobraževalnih ustanovah, v katerih njihove vplive občutijo tako učenci, kot tudi učitelji in drugi delavci šole. Ker mora šolska ustanova, ki je za učenca izobraževalno, za učitelja pa delavno mesto, zagotoviti prijazno, varno in zdravo okolje, je zelo pomembno, da so dejavniki okolja čim bolj pozitivni, predvsem pa ne škodljivi.
V diplomski nalogi sem raziskovala dejavnike v učilnici za naravoslovje, ki vplivajo na dobro počutje učencev in učiteljev.
Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela.
V teoretičnem delu naloge so opisani standardi in normativi, ki veljajo v osnovni šoli, natančneje v učilnici za naravoslovje. Pred tem sem izpostavila na kakšen način se ljudje zavedamo okolice, ter v povezavi s tem opisali vseh pet čutil, ki nam le-to omogočajo. Z njimi zaznamo dejavnike učilnice, ki so hrup, osvetljenost, prezračenost, temperatura, opremljenost učilnice, ter lega. Vključena je tudi barva, ki sicer ni opisana v Navodilih za graditev osnovnih šol v Republiki Sloveniji, vendar vsi vemo, da ima vpliv na naše počutje in posledično tudi na motivacijo v razredu. Celoten teoretičen del diplomske naloge je povezan z učnim načrtom za predmete iz področja naravoslovja in s prenovo osnovne šole.
V empiričnem delu sem ugotavljala kako se uspešnost, motiviranost in počutje učencev razlikujejo v dveh različnih učilnicah za naravoslovje v obstoječi osnovni šoli. Osredotočili smo se na mnenja učencev, njihova opažanja, občutke in motiviranost med poukom v eni izmed naravoslovnih učilnic in jih med seboj primerjali. Hkrati je v tem delu diplomske naloge prav tako predstavljena tudi celotna osnovna šola: njena lega, razporeditev prostorov in njena okolica. Zbrane podatke sem primerjala z Navodili za graditev osnovnih šol v Republiki Sloveniji. Empirični del prav tako vsebuje tudi intervju z učiteljicama naravoslovja na osnovni šoli.
Rezultati raziskave so pokazali, da se učenci v obeh učilnicah za naravoslovje počutijo enako dobro, vendar je učilnica 2 bolj priljubljena od učilnice 1, ker se v njej nahajajo terariji in kletke z živalmi. Po mnenju učencev živali v učilnici nimajo vpliva na uspešnost pri pouku, hkrati pa učenci znajo izluščiti tiste moteče dejavnike učilnice, ki negativno vplivajo na njihovo koncentracijo, počutje in uspešnost. 
Ker prvotni rezultati raziskave v diplomski nalogi niso bili zadovoljivi, sem opazovala potek pouka naravoslovja tudi v drugih, naključno izbranih učilnicah na isti osnovni šoli. Sestavila sem nov anketni vprašalnik, v katerem sem želela ugotoviti kateri so moteči dejavniki v posamezni učilnici, ali so jih učenci sposobni zaznati in kako se ob tem počutijo. Rezultati so pokazali, da večina učencev zaznava moteče dejavnike in jih zna povezati s svojim počutjem, oz. da moteč dejavnik vpliva na njihovo koncentracijo in spremeni njihovo počutje. Od vseh dejavnikov se učencem zdi najbolj moteč hrup okolice, moti pa jih tudi slabo prezračena učilnica, neprimerni temperatura in svetloba, neprijeten vonj in neugodna razporeditev klopi. Iz intervjuja učiteljic je razvidno, da obstoječa Navodila za graditev osnovnih šol v Republiki Sloveniji zajemajo premalo smernic za graditev osnovnih šol.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-10-27 02:43:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>86768</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11272777</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
