<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Živa knjižnica: izzivi metode</dc:title><dc:creator>Veber,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dekleva,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>živa knjižnica</dc:subject><dc:description>Živa knjižnica je metoda, katere glavni namen je ozaveščanje in izobraževanje o vrednotah in človekovih pravicah ter spodbujanje razprave o predsodkih in stereotipih v družbi. Živa knjižnica se od običajne knjižnice razlikuje v tem, da so v živi knjižnici knjige ljudje. To so posameznice in posamezniki iz različnih družbenih skupin z zanimivimi življenjskimi zgodbami, ki se velikokrat soočajo z diskriminacijo in so pripravljeni_e deliti svojo življenjsko zgodbo z obiskovalci žive knjižnice preko vzpostavitve dialoga, ki ga imenujemo branje. V teoretičnem delu tega diplomskega dela se podrobneje seznanimo z metodo žive knjižnice, njenim izvorom in delovanjem v Sloveniji. Na celotno metodo pa tudi kritično pogledamo skozi spekter teorij o diskriminaciji, predsodkih, stereotipih in družbeni (ne)enakosti ter metodami dela, kot so mladinsko delo, projektno delo in prostovoljstvo. Raziskava, predstavljena v empiričnem delu, temelji na akcijskem raziskovanju, v katerega so vključeni prostovoljci Žive knjižnice v Mariboru. Sestavljena je iz dveh fokusnih skupin, kratkih intervjujev in praktične izvedbe žive knjižnice. Na fokusni skupini na osnovi kritične analize metode in naših izkušenj opredelimo namen žive knjižnice, izzive in dileme, s katerimi se srečujemo pri organizaciji in izvajanju živih knjižnic. Na teh temeljih pripravimo idejo za spremembo enega od elementov žive knjižnice – knjižnih listov v knjižnem katalogu. Gre za premik od tega, da izpostavljamo stereotipe, ki veljajo za stigmatizirane posameznike ali družbene skupine, k temu, da predstavljamo življenjske zgodbe ljudi. Zastavljeno spremembo izvedemo v praksi na živi knjižnici pod okriljem Mladinskega kulturnega centra Maribor, po izvedbi pa zberemo povratne informacije glede vpliva spremembe na udeležence žive knjižnice. Na drugi fokusni skupini ovrednotimo vneseno spremembo, vpliv na odnose in dinamiko v ekipi ter opredelimo smernice dela za naprej. Ugotavljamo, da je bila izvedena sprememba uspešna, pridemo pa do ključnega spoznanja, da je bolj kot to, kako so zastavljeni knjižni listi, pomembno, kako ekipa organizatorjev, ki živo knjižnico pripravlja, opredeli namene in cilje ter kaj želi z izvedbo žive knjižnice sporočiti. V tej raziskavi pridemo do zaključka, da je za trenutno ekipo Žive knjižnice v Mariboru pomembno predstaviti življenjske zgodbe posameznikov in s tem pokazati, da so vsi ljudje in njihove zgodbe pomembne in vredne biti slišane. Ostaja pa veliko vprašanj, dilem in izzivov, na katere nismo našli odgovorov in so lahko izhodišče nadaljnjih raziskav na temo žive knjižnice.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-10-26 03:15:26</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>86753</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11267145</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
