<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Socialna vključenost otrok s polževim vsadkom</dc:title><dc:creator>Tomič,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Stanislav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>polžev vsadek</dc:subject><dc:description>V zadnjih desetletjih je napredek znanosti omogočil razvoj polževega vsadka, ki je primeren za osebe z izgubo sluha, pri katerih je okvarjeno notranje uho in ojačanje zvoka s slušnim aparatom ne zadostuje. Polžev vsadek omogoča zaznavanje zvoka in razvoj besednega jezika ter s tem večjo kvaliteto življenja. Zaradi tega je, tako po svetu kot tudi pri nas, vedno več otrok s polževimi vsadki vključenih v redne oblike šolanja. V zadnjem času se je začelo več pozornosti polagati na socialni vidik integracije teh otrok. V Sloveniji še ni bilo narejene raziskave, ki bi ugotavljala socialno vključenost osnovnošolcev s polževim vsadkom, so pa bile podobne raziskave narejene v tujini. Rezultati le-teh se razlikujejo – nekateri so bili pozitivni v smislu socialne vključenosti otrok s PV, spet druge so pokazale pri teh otrocih večje tveganje za težave na področju socialne integracije. Ker enoznačnega odgovora na vprašanje o socialni vključenosti otrok s polževim vsadkom v integraciji glede na dosedanje ugotovitve ne moremo dati, smo se odločili, da na podlagi tuje literature, ki navaja podobne raziskave v tujini, sestavimo vprašalnik o socialni vključenosti otrok s PV in tako dobimo vpogled v to problematiko tudi pri nas. V raziskavo smo vključili 20 otrok s polževim vsadkom, ki obiskujejo redne oddelke osnovnih šol po vsej Sloveniji, in glede na število, spol in starost primerljivo skupino slišečih otrok, ki so predstavljali kontrolno skupino. Socialno vključenost smo preverjali z avtorsko oblikovanim vprašalnikom, ki je zajemal 8 sklopov vprašanj, na katere so otroci odgovarjali z odgovori na 3-stopenjski lestvici. Sklopi so se nanašali na področja, ki po našem mnenju vplivajo na socialno vključenost. To so: odnos učitelja, odnos sošolcev, počutje na šoli, dojemanje sebe, prijateljstvo, izključevanje, počutje v domačem kraju in odnos do polževega vsadka ter gluhote. Rezultati so pokazali, da ni pomembnih razlik v socialni vključenosti otrok s polževim vsadkom v primerjavi s kontrolno skupino slišečih otrok. Oboji so pokazali relativno dobro socialno vključenost, tako da sklepamo, da je integracija otrok s polževimi vsadki v redne oddelke osnovnih šol primerna. Otroci s polževim vsadkom so v primerjavi s kontrolno skupino pokazali nekoliko več težav na področju prijateljstva, boljše rezultate od kontrolne skupine pa so dosegli na področju počutja na šoli in izključevanja. Pokazalo se je tudi, da se socialna vključenost prej implantiranih otrok ne razlikuje od socialne vključenosti kasneje implantiranih, kot smo sprva sklepali. Rezultati raziskave so za nadaljnjo integracijo otrok s polževim vsadkom v redne šole spodbudni.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-10-25 02:37:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>86744</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11262025</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
