Struktura in razvoj bralne pismenosti učencev v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardomJenko, Nika (Avtor) Magajna, Lidija (Mentor) bralni razvojfonološko zavedanjeintelektualni primanjkljajiRazvijanje bralne pismenosti učencev z lažjimi intelektualnimi primanjkljaji (IP), vključenih v prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom (PP NIS), spada med zahtevne vzgojno-izobraževalne izzive. Primerjava bralne pismenosti učencev z IP in učencev značilnega razvoja (ZR) kaže na podobnosti in razlike med skupinama, pri čemer se razkorak med skupinama s starostjo veča. Slušno (jezikovno) razumevanje učencev z IP je pogosto boljše od bralnega razumevanja, mnogi tudi v višjih razredih ne dosežejo enake ravni slušnega (jezikovnega) in bralnega razumevanja. Pri pojasnjevanju bralnih težav učencev z IP ločimo dve izhodiščni paradigmi. Prva se nanaša na upočasnjen splošni kognitivni razvoj, ki se odraža tudi v razvoju bralne pismenosti. Ta poteka počasneje, a v enakem zaporedju kot pri učencih značilnega razvoja. Druga izpostavlja strukturne razlike v bralni pismenosti učencev z IP in učencev značilnega razvoja. S posameznimi kognitivnimi in jezikovnimi dejavniki bralne pismenosti pojasnjuje vztrajanje bralnih težav tudi pri starejših bralcih z IP. Primerjava strukture bralne pismenosti mlajših in starejših učencev v PP NIS v naši raziskavi potrjuje obe izhodiščni paradigmi. V vzorec smo vključili 61 petošolcev in 70 devetošolcev, vključenih v PP NIS. Z različnimi multivariatnimi metodami smo proučili značilnosti bralne pismenosti obeh skupin učencev in jih med seboj primerjali. S tem smo dobili vpogled v bralno pismenost v dveh pomembnih obdobjih osnovnošolskega izobraževanja učencev z IP (konec opismenjevalnega obdobja in ob zaključku devetletke). Ugotovitve smo dopolnili s primerjavo rezultatov petošolcev v PP NIS z normami, ki veljajo za učence ZR ob koncu opismenjevalnega obdobja. Ugotavljamo, da bralna učinkovitost učencev v PP NIS dlje časa temelji na procesih nižjega nivoja (dekodiranju), hkrati se vloga dekodiranja in jezikovnega razumevanja s starostjo spreminja podobno kot pri učencih značilnega razvoja. Bralne težave učencev z IP so kompleksne narave in se nanašajo na različne dejavnike bralne pismenosti, med katerimi izpostavljamo fonološko zavedanje, kratkotrajno slušno in delovno pomnjenje ter besedišče in jezikovno sklepanje. Učenci z IP težje kompenzirajo svoje primanjkljaje zaradi težav s prenosom naučenega v novo situacijo in s samostojno uporabo pridobljenih izkušenj. Raziskava s pojasnitvijo strukture in razvoja bralne pismenosti učencev z IP doprinaša nova znanstvena spoznanja na specialnopedagoškem področju in hkrati ponuja empirično osnovo za izboljšanje didaktično-metodičnih pristopov. Na podlagi rezultatov podajamo priporočila za načrtovanje bralnega pouka v PP NIS in prilagoditve uporabljenih preizkusov, ki smo jih načrtovali z namenom ugotavljanja optimalnih dosežkov učencev v PP NIS.[N. Jenko]20162016-10-22 06:06:05Doktorska disertacija86613UDK: 376:028(043.2)COBISS_ID: 11255881sl