Preseganje stereotipov in predsodkov skozi večkulturnost v ljudskih pravljicahSadar Šoba, Nataša (Avtor) Blažič, Milena (Mentor) ljudske pravljicepredsodkivečkulturnostbralna pismenostV magistrskem delu smo raziskovali, kako z uporabo ljudskih pravljic spodbujamo preseganje stereotipov in predsodkov ter osveščamo in poučujemo učence večkulturnosti, prepoznave pomena lastne kulture ter posebnosti, ki v svojem razločevanju predstavljajo stičišče kultur. V teoretičnem delu je predstavljen pojem ljudska pravljica, tako značilnosti kot memetika, poti širitve pravljic, motivika v pravljicah in zgodovina raziskovanja pravljic ter večkulturnost kot del književnosti, učnih načrtov in beril. Empirični del obsega študijo primera, projekt Gradimo mostove, ki je potekal na Osnovni šoli Vodmat in Osnovni šoli Vide Pregarc v Ljubljani. Osnovni model poučevanja je slonel na izsledkih Jacka Zipesa, ki je v Združenih državah Amerike zasnoval projekt Neighborhood Bridges, pri nas pa smo ga poimenovali Medsoseski mostovi. Zanimala nas je združljivost projektov, ali je možno prek pravljic pridobiti znanja o različnih kulturah in kakšni so načini, ki to omogočajo, ali učenci tako lažje sprejemajo drugačnost in sebe ter razvijajo empatijo, s tem pa posledično presegajo stereotipe in predsodke. Pri analizi učnih načrtov za slovenščino iz let 1984, 1998 in 2011 smo ugotovili, da obstajajo razlike med vsemi tremi dokumenti tako v ciljih kot količini ljudskih pravljic in možnostih za medkulturno poučevanje. Število predpisanih književnih enot ljudskih pravljic od leta 1984 do leta 2011 pada. Učni načrt iz leta 2011 je povzetek učnega načrta iz leta 1998, saj bistvene nadgradnje pri vključevanju ljudskih pravljic pri pouku slovenščine ni, pravljice so celo degradirane, programske vsebine iz leta 1984 pa so načrtno pozabljene. Seznam ljudskih pravljic iz leta 1984 je bogatejši in pestrejši, medtem ko sta si seznama v učnih načrtih iz let 1998 in 2011 praktično identična. Analiza beril je pokazala nekaj odstopanj med berili posameznih založb (DZS, Izolit, Mladinska knjiga, Modrijan in Rokus), problem pa je v celotnem učnem načrtu, saj je ljudskih pravljic, še posebej tujih, premalo. Projekt Gradimo mostove je v petih letih izvajanja (od leta 2007 do leta 2012) na Osnovni šoli Vodmat sprožil pozitivne spremembe pri učencih tako na področju poznavanja lastne in tujih kultur kot sprejemanju sebe, drugih, različnosti ter preko empatičnega vživljanja prehajanje k večji strpnosti. Ker je raziskava potekala na majhnem vzorcu, je ni mogoče posploševati, zastavlja pa se vprašanje, ali bi bilo mogoče tovrsten projekt zastaviti širše, na večjem vzorcu učencev, ali ga morda celo vključiti v redno pedagoško prakso.[N. Sadar Šoba]20162016-10-22 06:05:36Magistrsko delo86600UDK: 398.21(043.2)COBISS_ID: 11255113sl