Stališča delodajalcev do zaposlovanja invalidovZovko Stele, Maja (Avtor) Zorc-Maver, Darja (Mentor) zaposlovanje invalidovzaposlitvena rehabilitacijastališčapredsodkistereotipibrezposelnosttrg delaV magistrski nalogi smo analizirali teoretske koncepte področja zaposlovanja invalidov. Raziskali smo pomen dela za človeka, brezposelnost in njene posledice ter položaj invalidov na trgu dela. Opredelili smo tudi temeljne pojme, ki se pojavljajo v povezavi z invalidi in njihovim zaposlovanjem, njihove temeljne pravice, ki izhajajo tako iz mednarodnih virov kot tudi iz slovenske zakonodaje. Bolj podrobno smo predstavili tudi Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov ter zaposlitvene možnosti za invalide in posebne oblike zaposlovanja. Glavni namen magistrskega dela je bil raziskati stališča delodajalcev do zaposlovanja invalidov. S tem namenom smo predstavili ključne raziskave, ki so bile na tem področju že narejene (tako v Sloveniji kot tudi v tujini). Ker je prav od stališč delodajalcev do invalidov najbolj odvisna odločitev o njihovi zaposlitvi, smo jih podrobno raziskali. Stališča delodajalcev do zaposlovanja invalidov smo raziskovali glede na različne spremenljivke, in sicer glede na status podjetja, njegovo velikost ter tudi glede na podatek, ali že imajo izkušnje z zaposlovanjem invalidov. Ugotovili smo, da prihaja do statistično pomembnih razlik v stališčih delodajalcev do zaposlovanja invalidov in statusom podjetja, in sicer da imajo delodajalci, ki izhajajo iz običajnih podjetij, statistično značilno bolj odklonilna stališča do zaposlovanja invalidov kot delodajalci iz invalidskih podjetij in zaposlitvenih centrov. Tudi pri raziskovanju statistične pomembnosti razlik med stališči delodajalcev do zaposlovanja invalidov in velikostjo podjetja smo ugotavljali, da so le-te pomembne in da imajo delodajalci iz velikih podjetjih v povprečju statistično značilno bolj odklonilna stališča do zaposlovanja invalidov. Pri raziskovanju stališč delodajalcev do zaposlovanja invalidov glede na pretekle izkušnje z zaposlovanjem invalidov nismo ugotavljali statistično pomembnih razlik, razen pri določenih skupinah invalidnosti. Ker smo predvidevali, da delodajalci nimajo enakih stališč do zaposlovanja oseb z različnimi vrstami invalidnosti, smo raziskali tudi stališča delodajalcev do posameznih skupin invalidov ter do zaposlovanja le-teh. Pri tem smo ugotavljali, da imajo delodajalci najbolj pozitivna stališča do zaposlovanja oseb, ki imajo kronične bolezni ter do oseb s telesnimi okvarami, najbolj odklonilna pa do zaposlovanja oseb z motnjami v duševnem razvoju in oseb s težavami na področju duševnega zdravja. Prav tako smo preverili, v kolikšni meri so delodajalci seznanjeni s prednostmi, ki izvirajo iz zaposlovanja invalidov ter ali menijo, da na tem področju potrebujejo dodatna znanja in informacije. Delodajalci v povprečju menijo, da njihova seznanjenost s prednostmi, ki so jih lahko deležni pri zaposlovanju invalidov, ni posebej pomanjkljiva, nadaljnja analiza pa je pokazala, da so pri tem zelo velike razlike, če ugotavljamo seznanjenost delodajalcev glede na status podjetja (delodajalci iz običajnih podjetij so bistveno manj seznanjeni s prednostmi), velikost podjetja (delodajalci iz srednje velikih podjetij so s prednostmi najbolj seznanjeni, iz malih podjetij pa najmanj) in pretekle izkušnje z zaposlovanjem invalidov (delodajalci, ki imajo izkušnje z zaposlovanjem invalidov, so s prednostmi bolj seznanjeni). Prav tako smo ugotavljali, da imajo največjo potrebo po dodatnih znanjih in informacijah s tega področja delodajalci iz običajnih podjetij, ter tisti delodajalci, ki še nimajo izkušenj z zaposlovanjem invalidov. Magistrsko delo s svojo teoretično vsebino skupaj z rezultati kvantitativne raziskave lahko bistveno prispeva k razvoju stroke zaposlitvene rehabilitacije. Dobljeni rezultati so pokazali, kakšna stališča imajo delodajalci do invalidov in njihovega zaposlovanja. Ta podatek je izrednega pomena pri širjenju mreže delodajalcev, pri izbiri ustreznih delovnih mest za posameznega invalida ter tudi pri načrtovanju dejavnosti za ozaveščanje delodajalcev in širše javnosti o invalidnosti in delovni učinkovitosti invalidov. Pomemben podatek je tudi, v kolikšni meri delodajalci poznajo prednosti, ki so jih lahko deležni kot zaposlovalci invalidov, saj se na podlagi tega lahko organizirajo različne dejavnosti za ozaveščanje potencialnih delodajalcev o tej tematiki.[M. Zovko Stele]20162016-10-18 03:13:34Magistrsko delo86480UDK: 331-056.266(043.2)COBISS_ID: 11244361sl