<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prispevek k razvoju metode prostorskega načrtovanja za doseganje ničelne neto pozidave zemljišč</dc:title><dc:creator>Medved,	Peter	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zavodnik Lamovšek,	Alma	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrščaj,	Borut	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>geodezija</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>prostorsko načrtovanje</dc:subject><dc:subject>metode vrednotenja</dc:subject><dc:subject>prostorska kohezija</dc:subject><dc:subject>zemljišče</dc:subject><dc:subject>vrednotenje prostorskih vplivov</dc:subject><dc:subject>namenska raba prostora</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu obravnavamo vlogo tal pri procesu urbanizacije. Temeljno vodilo pri načrtovanju je postal trajnostni prostorski razvoj in zmanjšanje porabe naravnih virov ter ničelna neto pozidava tal do leta 2050. Kakovostni vidik tal bo potrebno preko ustreznih kazalnikov vključiti v prostorsko strokovno metodologijo. To izhaja iz predpostavke, da so tla omejena dobrina. Tej usmeritvi so prilagojeni tudi cilji prostorskega razvoja z zagotavljanjem kakovostnega bivalnega okolja, zgoščevanjem mesta, usklajenim razvojem mestnih območij in gospodarno rabo naravnih virov. V Evropi in Sloveniji so bili v preteklih desetletjih posegi urbanizacije v nesorazmerju z rastjo prebivalstva. Močno so se povečale stavbne površine predvsem na račun pozidave kmetijskih zemljišč. Kljub njihovem zakonskem varovanju in ustreznim ciljem prostorskega razvoja. Začeli so se kazati negativni učinki pretirane pozidave, predvsem na območju močno velikih urbanih območij.
V magistrskem delu preverimo trditev, da bi bilo mogoče trajnostno usmerjati prostorski razvoj ob hkratnem upoštevanju potreb po razvoju in sčasoma doseči ničelno neto pozidavo prostora. Na ta način bi ohranili čim več nepozidanih naravnih zemljišč ob zadovoljevanju vseh razvojnih potreb mesta. Ohranili bi bivanjski standard, zagotovili ustrezen krožni koncept gospodarskega in celokupnega trajnostnega razvoja. V magistrskem delu za ta namen povežemo pedološko vrednotenje tal z razvojnim prostorskim načrtovanjem. V glavni raziskavi smo analizirali dostopnost in primernost metod pedološke obravnave tal z vidika vključitve v sistem prostorskega načrtovanja. Kot najbolj metodološko in podatkovno primerna se je izkazala metoda Urban-SMS. Rezultat naloge je preveritev vpeljave predlagane metode v metodologijo prostorskega načrtovanja ter oblikovanje predloga sprememb zakonodaje za boljšo zasledovanje trajnostnih ciljev.</dc:description><dc:publisher>[P. Medved]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-10-15 03:36:49</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>86473</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 005.936.2:69.05:711(497.4)(043)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 7736673</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
