<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava različnih metod določitve položaja pri katastrski izmeri</dc:title><dc:creator>Novak,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavlovčič Prešeren,	Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lisec,	Anka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>geodezija</dc:subject><dc:subject>diplomska naloga</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>GIG</dc:subject><dc:subject>zemljiški kataster</dc:subject><dc:subject>tehnologija GNSS</dc:subject><dc:subject>klasične geodetske metode</dc:subject><dc:subject>parcela</dc:subject><dc:subject>metode izmere GNSS</dc:subject><dc:subject>površina zemljišča</dc:subject><dc:description>Danes je v nalogah zemljiškega katastra uporaba tehnologije GNSS za določitev položajev točk nujno potrebna. V primernih pogojih za izvedbo izmere GNSS lahko položaje točk določamo neposredno z različnimi geodetskimi metodami izmere GNSS. V primerih nezmožnosti sprejema signalov s satelitov GNSS zaradi ovir na primernih mestih z GNSS vzpostavimo točke, preko katerih s klasičnimi metodami geodetske izmere določimo položaj v referenčnem koordinatnem sistemu. V diplomski nalogi smo se osredotočili na praktično uporabo različnih metod izmere GNSS pri določitvi koordinat zemljiškokatastrskih točk dveh urejenih parcel. Primerjali smo koordinate, ki so bile dobljene z različnimi metodami izmere GNSS ter kombinacijo GNSS in klasične izmere. Pri primerjavi koordinat smo za referenčne privzeli koordinate, pridobljene z obdelavo opazovanj statične izmere GNSS. Glede na te smo določali kakovost določitve koordinat z ostalimi metodami. Nadalje smo različno pridobljene koordinate uporabili za izračun površin zemljišč in ocenjevali vpliv kakovosti koordinat na
izračunano površino zemljišča. Ugotovili smo, da je trikratna ponovna določitev koordinat z metodo RTK nujno potrebna, saj se v enkratni določitvi lahko zgodi, da je položaj točke zaradi vplivov na opazovanja določen nepravilno, kar nadalje vpliva na nepravilno določitev površine zemljišča. V nalogi smo ugotovili, da nepravilna določitev koordinate ene točke velikosti nekaj dm privede do
napake v izračunu obravnavane površine zemljišča v vrednosti 14 m2, kar znaša 0,18% celotne površine parcele.</dc:description><dc:publisher>[M. Novak]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-10-15 03:36:26</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>86466</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 528.44(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 7843425</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
