Upoštevanje učnega okolja pri prilagajanju poučevanja angleščine za učence z disleksijoFilipič, Urša (Avtor) Pižorn, Karmen (Mentor) Košak Babuder, Milena (Komentor) učenci s specifičnimi učnimi težavamiučno okoljeučitelj angleščinepoučevanje angleščineprilagajanje učnega okoljaDisleksija spada med najbolj pogoste specifične učne težave. Med najpomembnejše značilnosti posameznikov z disleksijo spadajo šibkosti, kot so neustrezno razvita zmožnost dekodiranja in šibka sposobnost pomnjenja ter počasna obdelava in pridobivanje jezikovnih informacij predvsem na fonološki ravni, kar vodi do učnih dosežkov, ki so precej nižji od posameznikovega intelektualnega potenciala. Težave učencev z disleksijo na bralno-napisovalnem področju jih še posebej ovirajo pri usvajanju tujega jezika. Če imajo težave s fonologijo in slovničnimi strukturami v maternem jeziku, je večja verjetnost, da bodo imeli težave tudi pri usvajanju tujega jezika. Za razliko od slovenščine spada angleščina med manj transparentne jezike, za katere je značilna precej nepredvidljiva povezava med grafemom in fonemom. Zaradi tega morajo učenci vložiti še toliko več truda in časa v učenje tujega jezika. Naloga učitelja je, da jim ta proces čim bolj olajša. Pozitivna razredna klima in dostopen učitelj sta izrednega pomena pri ustvarjanju varnega ter spodbudnega učnega okolja. Uspeh učencev z disleksijo pri pouku angleščine je v veliki meri odvisen od usposobljenosti učitelja in ustreznega prilagajanja vseh vrst učnih okolij. Pri tem so mu v pomoč razne tehnike in strategije, kot so multisenzorno poučevanje, pomoč pri učenju besedišča ter črkovanja, motivacijske strategije, prilagoditve pri preverjanju in ocenjevanju znanja, uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije ter eksplicitno učenje povezave med grafemi in fonemi. V empiričnem delu diplomskega dela ugotavljamo, da učitelji angleščine najpogosteje izvajajo prilagoditve v okviru fizičnega, kurikularnega in socialnega učnega okolja. Večina vprašanih je potrdila, da bi dano ocenjevalno lestvico uporabila pri ugotavljanju, če učencem z bralno-napisovalnimi težavami nudi podporno okolje. Rezultati so pokazali tudi, da učitelji ocenjujejo, da je stopnja motivacije učencev z bralno-napisovalnimi težavami za učenje angleščine srednje visoka in da so največ informacij glede poučevanja otrok z bralno-napisovalnimi težavami pridobili, ko so se samostojno dodatno izobraževali s pomočjo ustrezne literature.[U. Filipič]20162016-10-11 03:17:02Diplomsko delo86372UDK: 376:811.111(043.2)COBISS_ID: 11185737sl