Integracija otroka na vozičku v oddelek s pomočjo plesnih delavnicTegelj, Anja (Avtor) Gregorc, Jera (Mentor) Vute, Rajko (Komentor) plesPles je govorica telesa, ki se izraža skozi ritem glasbe, je izraz umetnosti in hkrati šport, v katerem se prepleta usklajenost dveh ali več teles. Izraža svobodo, srečo in združuje ljudi. V Sloveniji se od leta 1996 otroci s posebnimi potrebami, med katerimi so tudi gibalno ovirani, vključujejo v redne programe osnovnih šol, kar prispeva k boljšemu sprejemanju drugačnosti, a hkrati pred pedagoške delavce postavlja nove izzive. Za gibalno ovirane učence ni dovolj, da se jih v redno šolo vključi na podlagi zakona, ampak je potrebno za uspešno vključitev prilagoditi tudi okolico, ki mu bo omogočala razvijati pozitivno samopodobo ter enake možnosti za razvoj kot sovrstniki. Največkrat so učenci na vozičkih izločeni iz razrednih gibalnih dejavnosti in telovadijo ločeno s spremljevalci, kar povečuje razlike med učenci. Za razredno klimo in integracijo gibalno oviranih bi bilo bolje, če bi jih učitelj znal vključiti v vse šolske dejavnosti. Ena takih dejavnosti, ki je tudi v učnem načrtu, je ples. Ples na vozičkih pomaga učencem pri rehabilitaciji, saj ustrezna vadba razvija prizadete motorične funkcije, dviguje motivacijo, razvija emocionalni in mentalni razvoj ter zadovolji socialno potrebo po vključevanju v skupino. Na splošno pa se vsi učenci ob plesni vadbi sprostijo, zabavajo, razvijajo splošno motoriko, gibalno ustvarjajo, krepijo samopodobo in odnose v skupini. Učence dveh drugih razredov osnovne šole smo z meritvami analizirali pred in po izvedenih plesnih delavnicah s športnovzgojnim kartonom, jih anketirali o pomenu gibalno-športnih dejavnosti za zdravje in naredili sociogram. Gibalno ovirane smo primerjali na področju socialne integracije, gibalne koordinacije na vozičkih, plesne ustvarjalnosti in ekspresivnosti ter usklajenosti telesa z glasbo. S plesno vadbo razvijamo socialne in gibalne sposobnosti otrok, njihovo izražanje, ustvarjalnost, krepimo pozitivne odnose v skupini, zvišujemo motivacijo in zadovoljstvo, saj se s plesom sprostijo in zadovoljijo potrebo po igri ter gibanju. Pri analizi proučevanje skupine smo po štirimesečnih plesnih delavnicah dobili statistično pomembna izboljšanja pri gibalnih sposobnostih otrok, pri povečanju količine telesne vadbe, izražanju pozitivnih občutkov ob plesu in bolje vključili gibalno oviranega v oddelek. Analiza splošne ocene stanja na področju gibalno-športne dejavnosti za zdravje je pokazala, da se je v proučevani skupini po plesnih delavnicah povečala količina telesne vadbe pri športu in domačih opravilih, znižal se je čas preživljanja prostega časa v sedečem položaju in povečalo se je pitje vode. Pri ostalih kriterijih, pa ni bilo statistično pomembnega izboljšanja. S sociometrično preizkušnjo smo dokazali, da so plesne delavnice gibalno oviranemu pomagale pri boljših socialnih odnosih, saj sta bila oba na koncu med popularnimi učenci. Z ocenjevalno lestvico kvalitet gibanja z invalidskim vozičkom smo dobili rezultate, ki dokazujejo statistično pomembno izboljšanje v kakovosti gibanja gibalno oviranih oseb. V magistrski nalogi so opisani primeri prilagojenih gibalno-socialnih iger, ustvarjalnega giba, otroških, ljudskih in družabnih plesov. Oblikovana so priporočila za učitelje, in sicer kako lahko učenca kljub gibalni oviranosti vključujemo v gibalne dejavnosti in tako zmanjšujemo razlike v primerjavi z gibalno neoviranimi sošolci.20162016-10-11 03:16:32Magistrsko delo86367COBISS_ID: 11230281sl