Primerjava neposrednih in posrednih merilcev plenilstva v različnih populacijah primatovPetrena, Vanja (Avtor) Stojan Dolar, Mojca (Mentor) plenilstvoPlenilstvo velja za pomemben dejavnik v evoluciji morfologije, fiziologije in vedenja primatov. Vendar ga je težko opazovati in natančno meriti, zato se nekateri raziskovalci poslužujejo posrednih merilcev plenjenja, ko v analizah poskušajo ovrednotiti pomen plenilstva. V diplomskem delu sem raziskovala primerjavo med neposrednim merilcem plenjenja – ocenjeno pogostostjo uplenitve (OPU) in dvema nadomestnima, posrednima merilcema plenjenja: telesna masa in uporaba habitata (talni/drevesni način življenja). S pomočjo obstoječe primatološke literature sem zbrala potrebne podatke za 80 populacij in 56 vrst primatov iz vseh področij, kjer primati živijo. V tem vzorcu je OPU segala od 0 do 25 %, pri čemer je bila večina podatkov (60 %) med 0 in 5 %. S splošnim linearnim modelom sem preverila, kolikšen delež variance OPU lahko razložimo s telesno maso plena in uporabo habitata. Rezultati kažejo, da so primati z večjo telesno maso plenjeni redkeje kot majhni primati, medtem ko uporaba habitata ne vpliva na pogostost plenjenja in ni primerna kot nadomestni merilec za oceno pritiska plenilcev. Kljub temu, da sem našla statistično pomembno povezavo med OPU in telesno maso primatov, pa je napovedna zmogljivost modela šibka, saj so odstopanja od tega splošnega trenda precejšnja. Kaže, da velika telesna masa sicer lahko do neke mere deluje kot zaščita pred plenilci, vendar pa je potrebna izjemna previdnost, kadar raziskovalci telesno maso uporabijo kot nadomestni merilec za oceno pritiska plenilcev.20162016-10-06 02:22:33Diplomsko delo/naloga86103COBISS_ID: 11216201sl