<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Utemeljevanje v osnovnošolski geometriji</dc:title><dc:creator>Pantar,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Magajna,	Zlatan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>utemeljevanje</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu obravnavam utemeljevanje v osnovnošolski geometriji. Utemeljevanje v matematiki je pomembno za razvoj razmišljanja, sporočanja, povezovanja in utrjevanja matematičnega znanja. Kljub vsem pomembnim funkcijam dokazovanja in utemeljevanja, ki presegajo potrjevanje oziroma verifikacija veljavnosti trditev, je utemeljevanje v šolskem okolju pogosto odrinjeno na stranski tir.
V teoretičnem delu naloge najprej predstavljam načine utemeljevanja glede na njihovo raven formalnosti. Za razvoj argumentativnega govora je pomembna vloga učitelja kot spodbujevalca, zato v nadaljevanju povzemam študijo primera o spodbujanju produktivnega argumentativnega pogovora pri bodočih učiteljih matematike. V nadaljevanju obravnavam še odnos med raziskovanjem, razumevanjem in utemeljevanjem pri reševanju matematičnih problemov.
V empiričnem delu analiziram pet izbranih osnovnošolskih učbenikov in ugotavljam, da se razlikujejo v mnogih vidikih utemeljevanja geometrijskih trditev. V vseh učbenikih je prisotno utemeljevanje geometrijskih trditev, različno pa je število teh utemeljitev in nivo strogosti utemeljevanja. V analizi pozitivno izstopa najnovejši učbenik Tangram 7 (2013), ki edini predvideva, da učenci samostojno ugotavljajo dejstva in jih samostojno utemeljujejo. V mnogih vidikih utemeljevanja dejstev v geometriji pa negativno izstopa učbenik Svet matematičnih čudes 7 (2005).</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-10-05 02:44:49</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>86024</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11207753</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
