<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Porazdeljeno računalništvo kot storitev z uporabo vmesne programske opreme ARC</dc:title><dc:creator>KRAŠOVEC,	BARBARA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ciglarič,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Filipčič,	Andrej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>grid</dc:subject><dc:subject>cloud</dc:subject><dc:subject>interoperability</dc:subject><dc:subject>integration</dc:subject><dc:subject>scientific computing</dc:subject><dc:subject>distributed computing</dc:subject><dc:subject>technology integration</dc:subject><dc:subject>high performance computing</dc:subject><dc:subject>cloud bursting</dc:subject><dc:description>Postopki znanstvene računalniške obdelave so se v zadnjih letih hitro razvijali. 
Znanstvene programske rešitve so postajale vedno bolj kompleksne in zahtevajo za 
svojo obdelavo veliko količino računskih kapacitet. Močno je narasla uporaba 
arhitekture grid, ki je za uporabo precej zahtevna, a vendar jo za izvedbo 
svojih projektov in eksperimentov uporablja ogromno raziskovalcev. 
Računske in diskovne kapacitete so v gridu omejene, heterogene in 
pogosto polno zasedene. Heterogena ni le strojna oprema, temveč tudi 
programska oprema. Nastavitve in spremembe konfiguracije programske 
opreme v gridu so omejene, kar otežuje prilagajanja izvedbenih okolj in 
enostavno migracijo aplikacij iz grida v druge računalniške arhitekture. 
Uporaba arhitekture oblaka bi lahko v znanstvenem svetu odpravila veliko 
težav. V oblaku so kapacitete na voljo na zahtevo, lahko jih poljubno 
dodajamo in krčimo. Prav tako arhitektura omogoča več svobode pri izbiri 
programske opreme in nastavitvah le-te v oblačnih instancah. 

Zanimanje za združevanje arhitekture grida in oblaka je veliko, saj bi nova 
infrastruktura lahko omogočila povsem enostavno migracijo aplikacij iz grida 
v oblak ali obratno. Poraba računskih virov bi bila optimalna, zagotovljena 
bi bila razširljiva, zanesljiva in trajnostna arhitektura.
Na področju oblakov, bi lahko Advanced Resource Connector (ARC) odigral 
ključno povezovalno vlogo, vlogo razpršenega visokozmogljivega računanja 
kot storitve. ARC omogoča dostop do razpršenih računskih virov, se razvija 
v skladu z odprtimi standardi in v smeri, ki bi omogočala lažje združevanje 
z drugimi arhitekturam. Tudi v hibridni arhitekturi bi ARC omogočil 
raziskovalcem, da do različnih razpršenih virov dostopajo na že poznan 
in uveljavljen način, ki ga uporabljajo na gručah grid.

Nekaj modelov združevanja arhitektur že obstaja, a ponavadi 
rešujejo le problematiko točno določene znanstvene discipline. 
V tem delu bomo predstavili nov model združevanja grida in oblaka, 
ki bo uporabnikom omogočil uporabo dodatnih računskih kapacitet 
v zasebnih in javnih oblakih. Za dostop do dodatnih kapacitet bo 
uporabil odjemalec ARC, ne da bi bil primoran spremeniti svoje 
izvedbene programe, kodo ali sam eksperiment. Gre za globalno rešitev, 
ki omogoča postavitev gruče grid v kateremkoli zasebnem ali javnem 
oblaku, ter ustreza definiciji samodejne razširitve oblaka 
(ang. cloud bursting).</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-30 12:50:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>85957</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 17956</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
