<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvoj merilne enote za sistem za nadzor in sledenje vodnim plovilom</dc:title><dc:creator>CANKAR,	MATIC	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krč,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>brezžična komunikacija</dc:subject><dc:subject>plovila</dc:subject><dc:subject>sledenje</dc:subject><dc:subject>nadzor</dc:subject><dc:subject>meritve</dc:subject><dc:subject>avtonomija</dc:subject><dc:subject>poraba energije</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo opisuje razvoj brezžične merilne enote za sistem za nadzor in sledenje plovilom. Poleg nje, je bil v sklopu te naloge razvit tudi brezžični vmesnik na strani obstoječe naprave za zajem podatkov, izmerjenih strani merilne enote. Brezžični del sistema predstavlja razširitev obstoječih funkcionalnosti in poenostavitev merjenja določenih veličin, saj omogoča montažo merilnih enot v neposredno bližino merjenca. Enote omogočajo tudi krmiljenje največ dveh zunanjih porabnikov (običajno relejev) preko za to namenjenih priključkov na vezju. 

Dodatno je na vezjih predviden tudi senzor temperature, vlažnosti in zračnega tlaka, ki bi lahko bil potencialno zanimiv za določen krog uporabnikov, s stališča možnosti meritev temperature v npr. motornem prostoru ali opozarjanjem pri temperaturah pod lediščem v zimskem času. Nekatere uporabnike pa morda zanimajo okoljske meritve zgolj kot dodatek k obstoječemu naboru senzorjev.

Velik poudarek pri razvoju tako strojne kot programske opreme je bil na avtonomiji merilnih enot. Ena izmed zahtev je bila avtonomno delovanje vsaj leto dni. S pomočjo različnih ukrepov, opisanih v nadaljevanju smo ta cilj presegli, sodeč po izračunih je bila dosežena avtonomija okoli dveh let. Druga pomembnejša zahteva je bila možnost montaže različnega števila senzorskih elementov na vezje, v odvisnosti od potreb in povpraševanja s trga.  Pri morebitnem večjem povpraševanju po merjenju temperature, bi proizvedli več vezij le s senzorjem okoljskih meritev, v nasprotnem pa bi se odločili za več drugih tipov enot. 

Na začetku naloge predstavimo nekaj splošnih značilnosti trenutnega sistema in razloge za razvoj brezžičnih merilnih enot. Sledi nekaj zahtev za omenjene enote, nato pa še poglavje, namenjeno teoretičnemu ozadju delovanja brezžične komunikacije. Temu sledita dve poglavji, namenjeni opisu razvoja strojne opreme ter integracije v obstoječo napravo in opisu razvoja programske kode za oba dela brezžičnega sistema. Ob zaključku so navedene tudi meritve lastne porabe merilnih enot in možnosti nadaljnjega razvoja v prihodnje.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-29 14:30:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>85929</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 36841</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
