<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjalna analiza na področju zbiranja komunalnih odpadkov</dc:title><dc:creator>Petek,	Igor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Banovec,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Domadenik Muren,	Polona	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rakar,	Albin	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>zbiranje komunalnih odpadkov</dc:subject><dc:subject>embalaža</dc:subject><dc:subject>ločene frakcije komunalnih odpadkov</dc:subject><dc:description>Ravnanje z odpadki kot tudi nekatere druge službe, ki se opravljajo v javnem interesu, imajo v družbi običajno poseben status. Gospodarske javne službe, med katere prištevamo tudi službe s področja ravnanja z odpadki, so po svoji naravi monopolne dejavnosti. Ker pa gre za dejavnost, pri kateri odsotnost monopola povzroči povišanje stroškov in posledično višje dajatve za državljane, bi moral sistem stremeti k temu, da se dejavnost opravlja kar se da učinkovito.
Orodje benchmarkinga je splošno uveljavljeno orodje za primerjavo kompleksnih sistemov. Uporablja se pri številnih sistemih, vendar pa je na področju ravnanja z odpadki še zelo omejeno in ni razvito. Razlogi za to so, da se samo področje izredno hitro razvija, da smo v svetu priča zelo hitrim spremembam v razvoju, uporabi materialov, uporabi sredstev, obnašanju in odzivnosti uporabnikov … Vseeno pa se primerjave na tem področju pričenjajo, pri nekaterih drugih javnih službah pa so že bolj razvite in tako primerjalna izhodišča z drugimi javnimi službami že obstajajo.
V Mestni občini Ljubljana (MOL) in devetih primestnih občinah je javno podjetje Snaga v letu 2012 začelo temeljito spreminjati način zbiranja komunalnih odpadkov. Kljub dovršenemu sistemu zbiranja ločenih frakcij na zbiralnicah smo zaradi novih zakonodajnih zahtev, usklajenih z EU direktivo o odpadkih, presodili, da predpisanih ciljev brez sprememb sistema ne bomo dosegli. Na območju, kjer po uradnih podatkih v približno 153.000 gospodinjstvih živi približno 385.000 prebivalcev, smo zato pri vseh uporabnikih namestili (dodatne) zabojnike za embalažo, v MOL pa tudi zabojnike za papir, in zmanjšali pogostnost odvoza mešanih komunalnih odpadkov.
S tem smo želeli povečati učinkovitost zbiranja komunalnih odpadkov tako, da bi dosegli vsaj primerljive vrednosti kazalcev učinkovitosti v primerjavi z drugimi podobnimi podjetji v panogi, kar nam je večinoma uspelo.</dc:description><dc:publisher>[I. Petek]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-29 02:51:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>85909</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 628.4(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 7677025</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
