<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Optično dostopovno omrežje s tehnologijo DVB-C</dc:title><dc:creator>CULOT,	SIMON	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Batagelj,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>optično dostopovno omrežje</dc:subject><dc:subject>DVBC-P2P</dc:subject><dc:subject>DVBC-P2MP</dc:subject><dc:subject>postopek izgradnje</dc:subject><dc:subject>kvaliteta prenosa signala.</dc:subject><dc:description>Radio-frekvenčni digitalni in analogni signal, ki je do nedavnega potekal po bakrenih vodih (koaksialnih kablih) se danes vedno bolj nadomešča s prenosom z optičnimi kabli.
Prednosti optičnega dostopovnega omrežja se pokažejo predvsem pri dometu, kvaliteti in zmogljivosti prenosa informacij. Domet zagotavlja nizko slabljenje optičnega vodnika, ustrezen vir svetlobe in optični detektor. Kvaliteta prenosa preko optičnega vlakna je bistveno večja zaradi tega, ker je optično vlakno dielektrik, to pomeni, da elektromagnetne motnje (udar strele, presluh med posameznimi steklenimi vodniki) ne vplivajo na signal. Zmogljivost optičnega vlakna se kaže v nekaj 10 THz pasovne širine, ki jo ima optično vlakno na razpolago in ki jo je mogoče uporabiti v komunikacijske namene. S tega stališča je optično vlakno najbolj širokopasovni medij. 
V diplomskem delu je  obravnavano  optično dostopovno omrežje s tehnologijo DVB-C, pri čemer se bomo osredotočili na dve arhitekturi. Prva je DVBC- P2P, ki predstavlja direktno optično povezavo med modemom pri uporabniku in glavno centralo. Druga arhitektura pa je DVBC- GPON, pri katerem je eno vlakno, preko optičnega delilnika, povezano z več uporabniki. 
V praktičnem delu naloge bo podrobneje predstavljena  izvedba optičnega omrežja, in sicer spajanje optičnih vlaken z zlitim spojem ali konektorji, pripravo optične spojke za zaščito varov, meritve slabljenja, pripravo signalov iz različnih virov, pretvorbo signalov iz RF v optično omrežje in nazaj ter ojačenje optičnega signala.
S tem bomo predstavili bistvene značilnosti kvalitetnega prenosa DVB-C signala do končnega uporabnika z uporabo dveh različnih arhitektur, kar je tudi glavni cilj našega diplomskega dela. 
Izzivi, s katerimi smo se soočali pri praktičnem delu naloge so bili vezani predvsem na načrt za zgraditev omrežja, zagotovitev opreme za varjenje in meritve ter sprotno odpravljanje napak na spojih in konektorjih.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-28 13:10:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>85897</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 28582</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
