<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prostovoljno delo starejših</dc:title><dc:creator>Huzejrović,	Vahida	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kobolt,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>starejši ljudje</dc:subject><dc:subject>vseživljenjski razvoj</dc:subject><dc:subject>aktivno staranje</dc:subject><dc:subject>vključevanje</dc:subject><dc:subject>prostovoljno delovanje</dc:subject><dc:subject>motivi</dc:subject><dc:subject>ovire</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V magistrskem delu predstavim različne vidike staranja s poudarkom na staranju v perspektivi življenjskih potekov in skozi paradigmo vseživljenjskega razvoja. Kot osrednji temi predstavim koncept aktivnega staranja ter prostovoljno delo kot obliko aktivnega staranja, motivacijo za vključevanje v prostovoljno delo ter raziskave na temo aktivnega staranja in prostovoljnega dela starejših v tujini.

V empiričnem delu raziščem motive in motivacijo, ki prispevajo k vključevanju starejših v prostovoljno delo v Sloveniji, ter ovire, ki vključevanje preprečujejo. Raziščem, kaj to motivacijo vzdržuje ter kaj bi motiviralo tiste, ki se še niso vključili, da se vključijo v prostovoljno delo. Ob tem mi je bilo pomembno ugotoviti, kaj bi po mnenju starejših morali narediti različni deležniki v sistemu, da bi se več prostovoljcev vključevalo v prostovoljno delovanje.

Rezultati kažejo, da starejši v Sloveniji zagotovo predstavljajo socialni kapital glede na dolžino prostovoljnega delovanja in čas, ki ga temu namenijo. Med motivi za vključevanje v prostovoljno delo prevladujejo altruistični. Vključujejo se zaradi vrednot, socialnih odnosov, razumevanja, osebne rasti pa tudi zaradi verskih prepričanj. Koristi, ki jih zaznavajo pri prostovoljnem delovanju, so povezane z boljšim psihosocialnim počutjem. Njihovo motivacijo vzdržujejo tako notranje kot zunanje nagrade. Ugotovim, da se v prostovoljske aktivnosti pogosteje vključujejo ženske in mlajši starejši. Na večje vključevanje vplivajo višja izobrazba in večja stopnja funkcionalne mobilnosti oziroma boljše gibalno in duševno zdravje. Pomoč otrokom/vnukom ali sosedom ne omejuje starejših v prostovoljnem delovanju.

Starejši prostovoljci bi radi videli, da družba bolj ceni prostovoljno delo, ter da država temu nameni več podpore. Organizatorji prostovoljcev bi lahko več pozornosti namenili promociji prostovoljstva in starejše prostovoljce nagovarjali na bolj primeren način.</dc:description><dc:publisher>[V. Huzejrović]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-28 03:24:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>85863</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364-4-053.9(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11184969</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
