Primerjava mnenj učencev o pedagoških ravnanjih njihovih učiteljev pri učenju plavanjaŠpehar, Vesna (Avtor) Štemberger Vučko, Vesna (Mentor) učenje plavanjaučitelji razrednega poukavaditelji plavanjatečajipedagoško ravnanjeučenciV zgodnjem oziroma prvem izobraževalnem obdobju otroka predstavlja učenje plavanja svojevrsten izziv tako za učitelje kot ostale vpletene v pedagoški proces. Pri učenju plavanja je največja ovira strah (zakrčenost mišic vpliva na plovnost in izvedbo gibov). Poleg strahu pred vodo in utopitvijo je otroke strah tudi neznanega okolja, novih neznanih ljudi – drugih učiteljev in učiteljic plavanja. Prisotnost razrednega učitelja pri učenju plavanja je zato za učence v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju izredno pomembna, saj so čustveno vezani nanj, ga poznajo in mu zaupajo. Treba se je namreč zavedati, da učenci v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole niso »pomanjšani odrasli«, zato naj bi jih praviloma učil razredni učitelj, ker pa to ni vedno mogoče, učence uči plavanja športni pedagog ali celo zunanji nepedagoški izvajalec, a z veljavno licenco za učenje plavanja. Ravno zaradi tega želimo z raziskavo proučiti mnenja učencev o pedagoških ravnanjih njihovih učiteljev na tečaju plavanja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Pomembno je poznati mnenja učencev o učiteljevih pedagoških ravnanjih, ki so odraz njihovega dejanskega doživljanja učiteljevega pedagoškega ravnanja. Predmet proučevanja v raziskavi so pedagoška ravnanja, izražena z mnenji učencev in učenk, in sicer za razrednega učitelja, športnega pedagoga in nepedagoškega delavca z veljavno licenco za učenje plavanja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Osnovni problem dela je s primerjavo mnenj učencev o pedagoških ravnanjih učiteljev prikazati, ali in v katerih pedagoških ravnanjih se razredni učitelji, športni pedagogi in nepedagoški delavci z veljavno licenco za učenje plavanja med seboj razlikujejo. V raziskavi smo posegli po empirični metodologiji – uporabili smo metodo ankete, in sicer s kvantitativnim raziskovalnim pristopom. Raziskava je potekala po deskriptivni in kavzalno neeksperimentalni metodi raziskovanja. Obsegala je vzorec učencev tretjih razredov osnovne šole, ki so zaključili dvajseturni tečaj plavanja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Vzorčenje je bilo kvotno, torej neslučajnostno, priložnostno. Izbrali smo vzorec 12 učencev (6 deklic in 6 dečkov) za vsako skupino učiteljev plavanja posebej, in sicer razredni učitelj oziroma učitelj razrednega pouka – skupaj 5 razrednih učiteljev (n = 5), športni pedagog – skupaj 5 športnih pedagogov (n = 5), in zunanji sodelavec, a z veljavno licenco – skupaj 5 zunanjih delavcev z veljavno licenco (n = 5). Skupno smo torej anketirali 180 učencev. Za namen raziskave je bil uporabljen vprašalnik, ki sta ga izdelala Cankar in Ambrožič (1991). Rezultati naše raziskave so pokazali, da obstajajo statistično pomembne razlike v ocenah učencev o pedagoških ravnanjih njihovih učiteljev plavanja, in sicer glede na to, ali so to razredni učitelji, športni pedagogi ali zunanji delavci z veljavno licenco za učenje plavanja. Statistično pomembne razlike so se pokazale pri dveh dimenzijah pedagoških ravnanj, in sicer »spodbudni osebni odnosi in razumevanje« ter »vodenje«. Potrdimo lahko, da so učenci, ki imajo za učitelja plavanja svojega razrednika, statistično pomembno višje ocenili njegove spodbudne odnose in razumevanje kot učenci, ki imajo športnega pedagoga ali zunanjega učitelja. Prav tako lahko trdimo, da so učenci zunanjega učitelja plavanja z vidika njegovega vodenja ocenili s statistično značilno nižjo povprečno oceno kot učenci, ki imajo športnega pedagoga ali razrednega učitelja. Učenci so statistično pomembno višje vrednotili nekatera pedagoška ravnanja razrednega učitelja pri učenju plavanja, in sicer: – v trditvi »Lahko mu zaupam« v primerjavi z ravnanji zunanjih delavcev z veljavno licenco za učenje plavanja, – v trditvi »Pomaga nam« v primerjavi z ravnanji drugih dveh skupin učiteljev plavanja, in sicer športnih pedagogov in zunanjih delavcev z veljavno licenco za učenje plavanja, – v trditvi »Hrabri nas« v primerjavi z ravnanji drugih dveh skupin učiteljev plavanja, in sicer športnih pedagogov in zunanjih delavcev z veljavno licenco za učenje plavanja, – v trditvi »Rad me ima« v primerjavi z ravnanji drugih dveh skupin učiteljev plavanja, in sicer športnih pedagogov in zunanjih delavcev z veljavno licenco za učenje plavanja, – v trditvi »Pohvali nas« v primerjavi z ravnanji športnih pedagogov in – v trditvi »Z nami se trudi« v primerjavi z ravnanji zunanjih delavcev z veljavno licenco za učenje plavanja. Praktična vrednost spoznanj o razlikah med mnenji učencev o ravnanjih njihovih učiteljev plavanja je pokazala, da učenci v tem vzgojno-izobraževalnem obdobju višje vrednotijo nekatera pomembna pedagoška ravnanja, ki jih zaznavajo pri razrednem učitelju. Z raziskavo smo potrdili pomen razrednega učitelja pri učenju plavanja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Izsledki raziskave lahko izboljšajo osmišljenje učenja plavanja tudi v tej smeri, da bi bili razredni učitelji v čim večji meri usposobljeni za učenje plavanja oziroma bi bili pri tem dejavni. Nekatera pedagoška ravnanja pri učenju plavanja v tako občutljivem starostnem obdobju optimalno izpelje samo razredni učitelj. Raziskava o pedagoških ravnanjih učiteljev plavanja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju predstavlja prispevek k znanosti in uporabni vrednosti rezultatov v praksi, saj so tovrstna spoznanja pomembna pri oblikovanju učinkovitejših pedagoških ravnanj pri učenju plavanja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju.[V. Špehar]20162016-09-25 02:35:43Magistrsko delo85801UDK: 797.2(043.3)COBISS_ID: 11184201sl