<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prosti čas gibalno oviranih učencev z motnjami v duševnem razvoju</dc:title><dc:creator>Poženel,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgur,	Erna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prosti čas</dc:subject><dc:description>Prosti čas je potreba vsakega posameznika. Prepoznamo ga v treh oblikah: kot počitek, razvedrilo in razvijanje osebnosti. Na samo preživljanje prostega časa vpliva mnogo dejavnikov, na primer družina, šola, okolje, samopodoba, starost … 
Gibalno ovirane učence in učence z motnjami v duševnem razvoju opredeljujemo kot učence s posebnimi potrebami. Gibalno ovirani učenci imajo prirojeno ali pridobljeno okvaro gibalnega aparata ali okvaro centralnega ali perifernega živčevja. Poznamo več kategorij gibalne oviranosti; in sicer lažjo, zmerno, težjo in težko gibalno oviranost. Pri učencih z motnjami v duševnem razvoju gre za znižane intelektualne sposobnosti in težave na prilagoditvenem področju. Poznamo lažje, zmerne, težje in težke motnje v duševnem razvoju.
Pri gibalno oviranih učencih prihaja do pomanjkljivosti pri preživljanju prostega časa ravno zaradi gibalne oviranosti, saj so ti omejeni v izboru aktivnosti, še posebej v primerih, ko gre za težjo ali težko gibalno oviranost. Težave so še toliko bolj kompleksne, če imajo učenci poleg gibalne oviranosti tudi motnje v duševnem razvoju, kar povzroča okrnjeno načrtovanje in izvajanje aktivnosti. Iz navedenih razlogov potrebujejo ti učenci veliko podpore in spodbud. 

Na vzorcu 51 učencev z različnimi stopnjami gibalne oviranosti in motenj v duševnem razvoju smo želeli dobiti vpogled v njihovo preživljanje prostega časa. Želeli smo izvedeti, kaj vse vpliva na njihovo preživljanje prostega časa, v kolikšni meri so zadovoljni s svojim prostim časom, s kom ga preživljajo … Podatke smo zbirali s pomočjo vprašalnika. 

Ugotovili smo, da so pri anketiranih učencih najbolj priljubljene športne interesne dejavnosti, sledijo še ročne in glasbene interesne dejavnosti. Na izbor interesnih dejavnosti statistično pomembno vplivata starost učencev (mlajši več izbirajo ročne dejavnosti) in gibalna oviranost pri izboru športnih interesnih dejavnosti (bolj kot je izrazitejša gibalna oviranost, manj učencev je vključenih v športne interesne dejavnosti). V svojem prostem času se učenci večinoma ukvarjajo z neformalnimi dejavnostmi, prevladujejo mediji (TV, računalnik, glasba), veliko pa se jih ukvarja tudi z različnimi zunanjimi aktivnostmi. Večjih razlik v preživljanju prostega časa med tednom in med vikendom nismo opazili, razen tega, da se med vikendom učenci več družijo s prijatelji, dobijo obiske. Na izbor prostočasnih aktivnosti ima statistično pomemben vpliv le starost; mlajši otroci se v prostem času več igrajo kot starejši. Anketiranci svoj prosti čas večinoma preživljajo sami ali v krogu svoje družine. Večina anketirancev se sama odloči o načinih preživljanja prostega časa, nekaj učencev pa potrebuje pomoč, ki jim jo nudijo starši. Glede na dobljene rezultate smo podali priporočila za učitelje in starše za pomoč gibalno oviranim učencem z motnjami v duševnem razvoju pri preživljanju prostega časa.
Zaključujemo, da je pomembno, da učencem, ki potrebujejo pomoč, pomagamo, da preživijo svoj prosti čas z udejstvovanjem v aktivnostih, ki jih veselijo, in tako pripomoremo k boljši kvaliteti njihovih življenj.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-24 02:32:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>85785</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11182153</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
