Spodbujanje tekočnosti branja pri enojezičnih in dvojezičnih tretješolcihVuleta, Sandra (Avtor) Magajna, Lidija (Mentor) Kavkler, Marija (Komentor) branjeBralna tekočnost je pomembna sestavina branja, ki je povezana z bralnim razumevanjem in učno uspešnostjo. Izsledki študije Eurydice (2011) kažejo, da učenci priseljenci niso tako uspešni pri branju kot otroci države gostiteljice. Poučevanje branja otrok, katerih materni jezik ni učni jezik, spada med pomembne naloge šole (prav tam), zato je izboljšanje tekočnosti branja še posebej pomembno pri dvojezičnih učencih in učencih z bralnimi težavami. Osrednji cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv dobre poučevalne prakse in treninga za razvoj tekočnosti branja na bralno tekočnost pri enojezičnih in dvojezičnih učencih v 3. razredu osnovne šole. V celoten vzorec smo zajeli 145 učencev 3. razreda. Razdeljeni so bili na proučevano in kontrolno skupino. V proučevani skupini je bilo 79 enojezičnih in dvojezičnih učencev. Proučevana skupina je vključevala še podvzorec 13 učencev s težavami na področju branja, od tega je bilo 5 enojezičnih in 8 dvojezičnih učencev. V kontrolni skupini je bilo 66 enojezičnih in dvojezičnih učencev. Tudi kontrolna skupina je vključevala podvzorec 9 učencev s težavami na področju branja, od tega so bili 4 enojezični in 5 dvojezičnih učencev. V obeh skupinah sta bili izvedeni dve merjenji, v katerih so bile ocenjene učenčeve bralne zmožnosti v jesenskem in spomladanskem času. Tako proučevana kot kontrolna skupina se na začetku prvega merjenja ni razlikovala v bralnih zmožnostih. Proučevana skupina je bila deležna primerov dobre prakse, podvzorec proučevane skupine pa še dodatnega 17-urnega treninga za razvijanje tekočnosti branja, ki je potekal dvakrat tedensko. Kontrolna skupina tega ni bila deležna. Za ugotavljanje bralnih zmožnosti učencev proučevane in kontrolne skupine pred in po dobri poučevalni praksi in treningu branja je bil uporabljen standardiziran merski instrument Ocenjevalna shema bralnih zmožnosti učenca za 3. razred (OSBZ-3), ki služi za preverjanje bralnih zmožnosti učencev in odkrivanje tistih učencev, ki ne dosegajo minimalnih bralnih standardov. Uporabljena je bila verzija OSBZ-3 (Z-verzija na začetku in K-verzija ob koncu šolskega leta). Pristop raziskovanja je bil kvantitativen. Uporabili smo deskriptivno metodo raziskovanja ter izvedli eksperiment. Pri preverjanju vpliva dobre poučevalne prakse na hitrost glasnega branja kot pokazatelja tekočnosti branja smo ugotovili, da se proučevana in kontrolna skupina nista statistično razlikovali. Pri preverjanju vpliva dobre poučevalne prakse na druge bralne zmožnosti, kot so bralno razumevanje, fonološke sposobnosti in bralna motivacija pa smo ugotovili, da je v bralnem razumevanju proučevana skupina statistično bolj napredovala od kontrolne skupine. V ostalih bralnih zmožnostih (fonološke sposobnosti in bralna motivacija) pa med skupinama ni bilo statistično pomembnih razlik. Pri preverjanju vpliva dobre poučevalne prakse in treninga razvoja tekočnosti branja pri učencih z bralnimi težavami smo ugotovili, da so učenci proučevanega podvzorca statistično bolj izboljšali skupni rezultat bralnih zmožnosti kot podvzorec kontrolne skupine, ki ga je celo poslabšal. Podvzorec enojezičnih tretješolcev z bralnimi težavami, ki so bili deležni dobre poučevalne prakse in treninga razvoja tekočnosti branja, je med drugim in prvim merjenjem pokazal večjo skupno razliko v rezultatu bralnih zmožnosti kot učenci v podvzorcu kontrolne skupine. V podvzorcu dvojezičnih tretješolcev z bralnimi težavami, ki so bili deležni dobre poučevalne prakse in treninga razvoja tekočnosti branja, je bila mediana razlike med drugim in prvim merjenjem v skupnem rezultatu bralnih zmožnosti pozitivna, medtem ko je bila v podvzorcu kontrolne skupine celo negativna. Dobljeni rezultati kažejo napredek enojezičnih in dvojezičnih učencev z bralnimi težavami, ki so bili deležni dobre poučevalne prakse in treninga razvoja tekočnosti branja, čeprav zaradi premajhnega podvzorca hipotez ni bilo možno tudi statistično potrditi. Ugotovitve empirične raziskave spodbujanja tekočnosti branja s pomočjo dobre poučevalne prakse in dodatnega treninga branja bodo pomembno prispevale k boljšemu razumevanju razvoja tekočnosti branja pri dvojezičnih učencih ter vpliva dobre poučevalne prakse in treningov bralne tekočnosti na bralne zmožnosti te rizične skupine. Trening bo v pomoč specialnim pedagogom in učiteljem pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti za izboljšanje tekočnosti branja in bralnega razumevanja.20162016-09-24 02:32:06Magistrsko delo85782COBISS_ID: 11181385sl