<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Histereze v vsakdanjem življenju</dc:title><dc:creator>Osredkar,	Jurij	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čepič,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>histereza</dc:subject><dc:description>Pri spoznavanju fizikalnih procesov želimo s spoznanjem mehanizma procesa doseči raven znanja, ki nam bi omogočala napovedovanje rezultatov tega fizikalnega procesa. V večini procesov, ki jih obravnavamo na ravni osnovnošolske fizike, obravnavamo fizikalne količine kot enoznačno povezane. Pri teh je napovedovanje prihodnjega stanja lažje, saj lahko ne glede na predhodno poznavanje stanja sistema zanesljivo napovemo prihodnje vrednosti količine. V določenih primerih se sistem obnaša tako, da ima lahko pri eni vrednosti količine možni dve različni vrednosti odvisne količine. Primer take povezanosti so histereze. Pri obravnavanih sistemih s histerezo je napoved brez poznavanja preteklih stanj ali notranjega stanja nemogoča. Histereza je definirana kot fizikalni pojav, da je neka količina odvisna od trenutne vrednosti in od prejšnjih vrednosti druge količine.
Takšne zveze lahko opazujemo na področjih biologije, kemije, ekonomije, psihologije in drugih. Na področju fizike je najbolj poznana in raziskana histereza pri elektromagnetizmu, opažamo jo na mnogih fizikalnih področjih, kot na primer pri faznih prehodih.
Primer natrijevega acetata, ki je polnilo grelnih vrečk, pokaže tipično neizvedljivo napoved stanja pri določeni temperaturi brez poznavanja zgodovine tega stanja. Pri določeni temperaturi se lahko pojavlja v trdni ali kapljevinski obliki. 
Opazovanje histereze v zgornjem primeru je primerno za eksperimentalno delo z učenci pri pouku v osnovni šoli. 
V tej diplomski nalogi obravnavam pojave, pri katerih opazimo histerezo in sicer pri magnetenju jedra v tuljavi, podhlajevanju vode, temperaturi faznih prehodov pri želirnem sredstvu agar, raztezanju elastike, spremembi povezane bazne postaje glede na lokacijo pri premikajočem se vozilu, prikazovalniku ustrezne prestave v menjalniku pri vožnji avtomobila in proženju fazne spremembe pri natrijevem acetatu v grelni vrečki.
V diplomskem delu opisujem vse eksperimente in predstavim njihovo fizikalno ozadje. Na koncu eksperimente še ovrednotim glede na primernost obravnave v osnovni šoli</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-22 02:38:29</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>85717</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11173193</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
