Učiteljevo prepoznavanje strahu učencev pred živalmiBobnar, Katja (Avtor) Juriševič, Mojca (Mentor) strah pred živalmiteorije učenjapoučevanjemodelno učenjeUčitelji, učenci in drugi strokovni delavci šole so vsakodnevno v različnih medosebnih interakcijah, v katerih si izmenjujejo znanja, stališča, vrednote, prepričanja. Strahovi, stiske in težave so nekaj normalnega, kar se pojavlja pri učencih. Strahove učenci velikokrat potlačijo, jih ne premagajo, zato ostajajo prisotni tudi v času odraslosti. Slednje lahko negativno vpliva na njihovo življenje, še posebno kadar so strahovi močni in globoko ukoreninjeni. Eden izmed strahov, ki ga imajo otroci in učenci, je tudi strah pred živalmi. Po mnenju raziskovalcev je lahko naučen ali prirojen. Prirojeni strahovi naj bi imeli izvor v potencialni nevarnosti živali, kot so plenilci in kače. Naučen strah je lahko posledica lastnih negativnih izkušenj, klasičnega ali instrumentalnega pogojevanja, učenja z opazovanjem ali negativnih informacij. Otroci se veliko stvari naučijo z opazovanjem, zato lahko negativno modelno učenje vpliva na pridobljeni strah, ki je popolnoma neutemeljen. V vlogi modela sprva nastopajo starši, kasneje vzgojitelji v vrtcu, nato učitelji. V obdobju mladostništva se učenci zgledujejo tudi po svojih vrstnikih in vzornikih, ki jih lahko zasledijo na internetu, televiziji in drugje. V empiričnem delu diplomskega projekta sem raziskovala, ali učitelji pri učencih prepoznavajo strah pred živalmi. Zanimalo me je tudi, za katere živali najpogosteje zaznavajo, da se jih učenci bojijo, kako prepoznavajo te strahove in na kakšen način ukrepajo, če jih zaznajo. Zanimalo me je tudi, ali obstaja povezava med učiteljevimi in učenčevimi strahovi pred živalmi in ali so učitelji mnenja, da lahko oni sami, starši ali vrstniki nastopajo v vlogi modela, ki ga učenci posnemajo. Kvalitativna raziskava je pokazala, da učitelja pri svojih učencih prepoznavata strah pred živalmi, predvsem kačami, pajki in žuželkami, medtem ko ga vzgojiteljica ne zaznava. Strah pred živalmi zaznajo po značilni obrazni mimiki, telesni govorici in joku, katerega vzgojiteljica opaža predvsem v vrtcu. Povezave med učiteljevim strahom in tistim, ki ga učitelji pri učencih zaznavajo, nisem vzpostavila. Učitelja in vzgojiteljica so kot dobro prakso pri premagovanju strahu pred živalmi izpostavili direktno izkušnjo, nove, pozitivne informacije in spoznavanje vedenja živali.[K. Bobnar]20162016-09-22 02:37:36Diplomsko delo/naloga85692UDK: 159.942:373.3(043.2)COBISS_ID: 11167561sl