<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza asinhronskega generatorja dizelskega varilnega agregata</dc:title><dc:creator>KOVAČIČ,	DANIJEL	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Miljavec,	Damijan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>dizelski varilni agregat</dc:subject><dc:subject>asinhronski generator</dc:subject><dc:subject>samovzbujanje</dc:subject><dc:subject>konstruiranje</dc:subject><dc:subject>FEM analiza</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava posebno izvedbo dizelskega varilnega agregata, ki ga sestavlja sklop dizelskega motorja, večfaznega varilnega generatorja in samovzbudnega asinhronskega generatorja (AG). Osredotočili smo se na analizo in možnost spremembe slednjega. Dizelski varilni agregat se zaradi svojih specifičnih lastnosti in prednosti uporablja za nekatere posebne oblike varjenja. Z napredkom v razvoju močnostnih elektronskih komponent ter naprednimi oblikami krmiljenja le-teh se za iste naloge vedno pogosteje uporablja tudi sodobne inverterske varilne aparate. Prav upad povpraševanja zaradi pojava konkurenčnih sodobnih naprav ter nekatere ponavljajoče okvare izdelkov iz trenutne proizvodnje so bile povod za razmislek o optimizaciji obstoječe konstrukcije. 
V drugem poglavju je na kratko opisan princip delovanja varilnega agregata, njegove osnovne značilnosti ter prednosti in slabosti v primerjavi z ostalimi izvedbami varilnih aparatov. Na kratko je opisan potek same izdelave obravnavanega dizelskega varilnega agregata in težave, ki se pojavljajo tekom proizvodnje in med obratovanjem. V nadaljevanju smo se omejili na analizo in optimizacijo asinhronskega generatorja, saj igra ključno vlogo pri večini težav in bi njegova izboljšava prinesla največje koristi.
Tretje poglavje zajema teorijo samega asinhronskega stroja. Podrobneje so opisane njegove značilnosti in delovanje, seznanili smo se tudi z osnovnimi pripomočki za izračunavanje njegovih karakterističnih podatkov, kar je bila pri nadaljnjem delu osnova za analizo s pomočjo simulacijskega modela stroja.
V četrtem poglavju je opisan obravnavani asinhronski generator, njegove konstrukcijske lastnosti ter opisane ideje za možne izboljšave. Z namenom zmanjšanja števila različnih sestavnih delov smo preučili možnost izdelave statorskih navitij za asinhronski generator iz statorskih pločevin obstoječega sinhronskega varilnega večfaznega generatorja. Za rotor so uporabljene standardne pločevine iz kataloga podjetja Kienle + Spiess.  V nadaljevanju raziskave smo obstoječo konfiguracijo ter možne spremenjene konstrukcije simulirali s pomočjo uporabe sodobnih računalniških orodij. 
V petem poglavju so na kratko opisani nekateri osnovni prijemi klasične konstrukcije strojev, z njihovo pomočjo so nato analizirane posamezne ideje za spremembo dimenzij in geometrije asinhronskega generatorja. 
V zadnjem delu smo raziskavo nadaljevali v programskem paketu Cedrat Flux2D. Izdelali smo simulacijski model originalnega AG, ga analizirali s pomočjo metode končnih elementov (FEM) in dobljene rezultate primerjali z rezultati meritev. S tem smo potrdili, da izdelan računalniški model pravilno deluje in da ga bo možno uporabiti tudi za izračun rezultatov spremenjenih izvedb stroja. Po primerjavi dobljenih rezultatov  s tistimi od originalnega stroja, se je dalo natančneje oceniti, če bi bila izdelava fizičnega prototipa smiselna.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-19 08:29:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>85628</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 34458</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
