Načrtovanje informacijsko - organizacijske varnosti v rastočem podjetju v fazah od zagonskega podjetja do zrele organizacijeŠKODA, MATJAŽ (Avtor) Trček, Denis (Mentor) informacijska varnostneprekinjeno poslovanjekultura orga-nizacijske varnostiposledice varnostnih incidentovobvladovanje spremembNVD CVEzagonska podjetjastatistični pregled varnostislovenska podjetjaZadnja leta je veliko govora o varnosti in varnostnih politikah v organizacijah in tudi o varnosti na nivoju celotnih držav. Standardi in zakoni le stežka sledijo hitremu napredku na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). Od organizacij in držav se pričakuje, da bodo zagotavljale varnost svojih sistemov IKT in podatkov ter informacij, ki jih ti sistemi hranijo. V magistrski nalogi v prvem delu predstavim terminologijo in stanje ključnih standardov na področju varnosti IKT. Opišem družino standardov ISO/IEC 27000 za vzpostavitev sistema za upravljanje informacijske varnosti (SUIV), ki ga je v skladu s smernicami moč vpeljati tako v zagonska podjetja kot tudi v velike organizacije. Za mnoge organizacije je neprekinjeno poslovanje ključ do rasti in obstoja na trgu, zato predstavim standarde na področju obvladovanja neprekinjenega poslovanja vključno z načrtom za obnovo IKT po morebitnem škodnem dogodku. Obvladovanje sprememb je v današnjem hitrem tempu pomemben proces, ki se ga organizacije premalo zavedajo. V nadaljevanju zapišem ključne korake za uspešno vpeljavo obvladovanja sprememb v organizacijah. Ključ za dolgoročno uspešno obvladovanje informacijske varnosti leži tudi v transformaciji organizacijske kulture v varnostno organizacijsko kulturo. V šestih točkah zapišem priporočilo za uspešno vpeljavo varnostno-organizacijske kulture. V osrednjem delu naredim analize statističnih podatkov SURS za področje varnosti IKT v slovenskih podjetjih. Pregled obsega posledice varnostnih incidentov, formalne strategije za varno uporabo IKT, seznanitev uslužbencev z njihovimi obveznostmi glede varne uporabe IKT, uporabo varnostnih pripomočkov ali postopkov, obseg uporabe (odprtokodne) programske opreme (PO) ter obseg uporabe prenosnih naprav v podjetjih. V okviru analize izdelam tudi orodje (CVE-analyzer) za pomoč pri analizi ranljivosti PO v povezavi z bazo NVD CVE. S pomočjo dobljenih podatkov in statistične analize preverim štiri hipoteze, vezane na posledice varnostnih incidentov IKT in uporabo odprtokodne PO. V nadaljevanju opišem najpogostejše napake, ki nastanejo pri razvoju PO, in predstavim predloge, kako v procesu razvoja in vzdrževanja povečati varnost PO. V zadnjem delu navedem znane statistične podatke s področja varnostnih incidentov po svetu in na osnovi tega zapišem dodatna priporočila za slovensko gospodarstvo.20162016-09-15 20:25:00Magistrsko delo85520VisID: 17965sl