<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Avtomatizacija meritev v čebeljem panju z uporabo tehnologij interneta stvari</dc:title><dc:creator>CERAR,	GREGOR	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pogačnik,	Matevž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>cebelarjenje</dc:subject><dc:subject>precizno cebelarjenje</dc:subject><dc:subject>IoT</dc:subject><dc:subject>senzorji</dc:subject><dc:description>Živimo v casu, ko je elektrotehnika vseprisotna. V navezi z agrokulturo se
je razvila t. i. precizna agrokultura. Ena izmed nadaljnjih delitev je precizno
cebelarstvo. Ukvarja se z neinvazivnim zbiranjem podatkov o cebelji družini v
želji optimirati cebelarjenje in povecati pridelek. Cilj te magistrske naloge je
prispevati ravno na tem podrocju.
V uvodnem delu smo umestili cebelo v živalsko kraljestvo. Naredili smo pregled
komercialnih rešitev na podrocju preciznega cebelarstva. Ugotovili smo, da
gre po vecini za elektronske tehtnice. Na raziskovalnem podrocju smo zasledili
clanke, ki na podlagi akusticnih znacilk išcejo nacin prepoznavanja aktivnosti
cebel. Akademski projekt E-Ruche se osredotoca na zbiranje podatkov o temperaturi
znotraj panja na desetih merilnih mestih. Pri nekoliko mlajšem projektu
imenovanem ITAPIC so realizirali brezžicno komunikacijo senzorjev z vozlišcem.
Naslednje poglavje predstavi bistvene tehnologije in têrmine uporabljene pri
tej magistrski nalogi. Med njimi so: upogibne meriline celice (uporovni listici),
protokol I2C, pojem IoT, oblikovanje podatkov JSON, princip REST, programski
jezik JavaScript, nerelacijska podatkovna baza MongoDB in Google Material.
V osrednji temi smo najprej opisali izdelavo štiritockovne elektronske tehtnice.
Izdelali smo jo z upogibnimi merilnimi celicami. Pri izdelavi smo naleteli na nekaj
težav zaradi premajhne izhodne napetosti in omejitve napajanja. Meritve smo
morali na koncu izvajati samo z eno merilno celico. Temperaturo in vlago zunaj
in znotraj panja smo merili s senzorjema DHT22. Senzorsko vozlišce je preko
protokola I2C zajemalo meritve s senzorjev v rednih intervalih in jih posredovalo spletnemu strežniku.
Pri poglavju o spletni aplikaciji smo opisali nacrtovanje podatkovnih struktur
uporabnika in optimizacijo hrambe odcitkov senzorjev. Aplikacija vsebuje spletni
vmesnik, ki je oblikovno narejen po vzoru Google Material. Omogoca identifikacijo
uporabnika, prikaz senzorjev in ponazoritev preteklih meritev z grafom.
V zadnjem poglavju smo opisali testno postavitev sistema, postavljena v zacetku
avgusta. Tehtnico smo podložili pod cebelji panj, senzorja temperature
in vlage smo namestili v za to prirejeno satnico in ohišje zunaj panja. Meritve
smo zbirali približno štiri dni. Kolicina podatkov je bila premajhna za resno analizo,
vendar smo lahko vseeno opazovali nekaj kratkotrajnih pojavov in njihovih
vplivov na meritve.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-15 15:52:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>85508</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 35521</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
