<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pojav feroresonance v električnem omrežju industrijskega porabnika</dc:title><dc:creator>BIĆANIN,	DARKO	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Blažič,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>feroresonanca</dc:subject><dc:subject>resonanca</dc:subject><dc:subject>nelinearna induktivnost</dc:subject><dc:subject>kapacitivnost  podzemnega kabelskega voda (KV)</dc:subject><dc:subject>oblike nihajnih načinov</dc:subject><dc:subject>obrat faze</dc:subject><dc:subject>prenapetosti</dc:subject><dc:subject>visoki tokovi</dc:subject><dc:subject>simulacijsko vezje</dc:subject><dc:subject>napetostni transformator (NT)</dc:subject><dc:description>Elektroenergetski sistem (EES) sestavljajo elementi, ki obratujejo v t.i. linearnem

območju delovanja, čeprav so nelinearni. Nelinearnost v sistemu najpogosteje

predstavljajo transformatorji zaradi lastnega magnetnega nasičenja. V omrežju se

zaradi nelinearnosti pojavljajo harmonska nihanja. Na elementih omrežja pride do

toka magnetizacije, ki hitro narašča in vsebuje višje harmonike. Višji harmoniki in

hitro naraščanje toka pomeni tudi višje napetosti. Tipičen primer, ki nastane zaradi

nasičenja elementov in povzroča prenapetosti, je feroresonanca.

Feroresonanca je kompleksen in zapleten pojav, vendar pa zaradi svojevrstnega

vpliva na omrežje, zanimiv za preučevanje in analiziranje. Pojavi se ob prisotnosti

nelinearne induktivnosti in kapacitivnosti, ki je nujno potrebno, da sta v določenem

razmerju.

V prvem delu diplomske naloge so podrobno opisani pogoji, potrebni za nastanek

pojava feroresonance in delitev pojava na vzporedno ter zaporedno feroresonanco.

Opisani so tudi parametri elementov in začetni pogoji sistema, ki vplivajo na sam

pojav. Feroresonanco prepoznamo po tipu nihanja, za katero so značilne štiri različne

oblike nihajnih načinov. Te so osnovna, podharmonska, kvazi-periodična in kaotična

oblika.

Posledice pojava feroresonance so lahko katastrofalne, saj le te vodijo do različnih

okvar notranje opreme sistema, v nevarnosti pa je tudi samo osebje. Zato je potrebno

pojav razumeti, ga v določenih situacijah prepoznati in preprečiti oz. omejiti.

Uporabljajo se različne metode, ki omejujejo ali povsem odpravijo pojav. Pri tem pa

se uporabljajo tudi računalniške simulacijske metode, kot so npr. metoda spektralne gostote, metoda Poincarejeve ravnine, metoda v fazni ravnini, itd., ki s pomočjo

simulacijskih programov zagotavljajo rešitve in potrebne podatke za postavitev

ustrezne zaščite v sistemu.

V drugem delu diplomske naloge je bila izvedena simulacija pojava feroresonance

realnega omrežja na območju zaokroženega gospodarskega kompleksa (ZGK)

Ravne. Pri tem je v pomoč uporabljen računalniški simulacijski program PSCAD

(Power System Computer Aided Design). Omrežje sestavljajo ključni elementi,

potrebni za nastanek feroresonance. To so podzemni kabelski vod (KV), napetostni

transformator (NT) in vzbujalni vir. Simulacija temelji na grafičnem prikazu

(pre)napetosti in tokov na posameznih elementih pri osnovni frekvenci. Rešitve so

analizirane v trifaznem vezju, v katerem se je feroresonanca pojavila. Z določenimi

parametri so raziskane temeljne lastnosti pojava feroresonance. Pri tem so zaradi

okrnjenosti nekateri podatki posameznih elementov prilagojeni pogojem pojava,

opisanih v teoretičnem delu naloge. Na podlagi rezultatov smo prišli do ugotovitev,

ki dejansko izpolnjujejo ustrezne pogoje za nastanek feroresonance.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-15 14:50:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>85496</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 34342</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
