<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vprašanje ideologije v postmarksizmu</dc:title><dc:creator>Trupej,	Aleksandra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stanković,	Peter	(Avtor)
	</dc:creator><dc:description>O izjemnem pomenu in vplivu dela Karla Marxa ni nobenega dvoma. Vprašanje je zgolj, ali ni Marx svoje teorije zasnoval pretirano deterministično v smislu, da ekonomska struktura določa vse ostale ravni družbene dinamike. Da bi njegovo misel rešili tovrstnih težav (ali vsaj ambivalentnosti), so novi marksisti posvetili veliko pozornosti tudi povratnemu vplivu ideologije na ekonomsko bazo, postmarksisti pa so s podmeno o radikalnem antiesencializmu Marxov morebitni determinizem poskušali preseči že v jedru. Ker pa se konkretne teoretske rešitve najvidnejših predstavnikov postmarksizma, Slavoja Žižka, Ernesta Laclaua in Chantal Mouffe, med seboj močno razlikujejo, avtorja članka te rešitve analizirata in poskušata prepoznati njihovo analitično vrednost. Njuna teza je, da sta Mouffe in Laclau z doslednim utemeljevanjem svoje teorije na podmeni o radikalni kontingenčnosti diskurzov presegla številne zagate ekonomskega determinizma, da pa je cena, ki jo za to plačujeta, nevarna bližina relativizmu. Glede Žižka avtorja pravita, da njegovo vztrajanje pri razredu kot neke vrste naddoločujoči kategoriji ravno nasprotno omogoča večjo spoznavno izostrenost, pri čemer pa ni jasno, na kakšen način potem sploh presega ekonomski determinizem.</dc:description><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2016-09-15 03:35:28</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>85320</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 141.82:316.75</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 0040-3598</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 32431197</dc:identifier><dc:identifier>OceCobissID: 763652</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
