<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>UPORABA PROTOKOLA MULTIPATH TCP V HIBRIDNEM DOSTOPOVNEM OMREŽJU</dc:title><dc:creator>BOBNAR,	GREGOR	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Multipath TCP</dc:subject><dc:subject>MPTCP</dc:subject><dc:subject>hibridni CPE</dc:subject><dc:subject>DSL dostop</dc:subject><dc:subject>LTE dostop</dc:subject><dc:subject>implementacija v Linux OS</dc:subject><dc:subject>redundanca</dc:subject><dc:description>Protokol za krmiljenje prenosa (TCP) je eden najbolj uporabljenih protokolov transportnega sloja. Pri uporabi sodobnih komunikacijskih naprav, ki imajo več omrežnih vmesnikov, pa se pokaže njegova omejenost. Vzpostavljena seja TCP se prekine, ko končna naprava zamenja omrežno povezljivost z enega vmesnika na drugega. Poleg tega pri napravah z več omrežnimi vmesniki nimamo možnosti, da bi znotraj ene seje izkoristili kapacitete obeh prenosnih poti.

Namen naloge je predstaviti protokol Multipath TCP (MPTCP) in njegovo uporabo v hibridnem dostopovnem omrežju. Na začetku sem na kratko opisal zgodovino protokola TCP ter pojasnil vzroke za njegovo evolucijo, ki  jo predstavlja protokol multipath TCP. 
Sledi podrobnejša analiza delovanja protokola in razlogi za njegovo vpeljavo. Multipath TCP je odprtokoden in možno ga je implementirati v Linux jedro. Navedel sem nekaj primerov, kjer ga že uporabljajo v komercialne namene. 

Predvsem me je zanimala izvedba hibridnega dostopa do interneta, kjer hkrati uporabimo širokopasovni dostop prek fiksnega omrežja digitalne naročniške zanke in mobilnega omrežja dolgoročne evolucije (LTE).  Predstavil sem prednosti in slabosti take rešitve in jo podrobneje preveril v petem poglavju. V ta namen sem izvedel testno postavitev, kjer sem v jedro Linux operacijskega sistema implementiral MPTCP ter postavil vzpostavil dodaten proxy strežnik. Generiral sem internetni promet in spremljal, kako se ustvari več hkratnih povezav ter kako se porazdeli promet. Naknadno sem preveril, kaj se zgodi ob morebitnem izpadu ene povezave in kako dodatna omrežna povezava poveča prenosne hitrosti. Z meritvami sem določil spodnjo mejo jakosti signala LTE, da ne prihaja do prevelikega nihanja, ter predlagal uporabo zunanjih anten za stabilnejše delovanje. Opisal sem ovire, ki so se pojavile pri testiranju, in na koncu predstavil nekaj možnosti potencialne komercialne uporabe. Izkazalo se je, da je hibridni dostop zelo primerna rešitev za internetne ponudnike, ki želijo izboljšati svoje storitve predvsem na območjih s slabšimi internetnimi povezavami.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-14 09:11:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>85154</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 34229</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
