<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Upravljanje sistemov za zalivanje z aplikacijo pametnega doma</dc:title><dc:creator>GABROVŠEK,	TIM	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Humar,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>IoT</dc:subject><dc:subject>protokoli za brezžična senzorska omrežja</dc:subject><dc:subject>avtomatski sistemi za zalivanje</dc:subject><dc:description>V  diplomskem delu sem predstavil nekatere možnosti, ki jih ponuja Internet pri razvoju komunikacijskih omrežij. Predvsem me je zanimal razvoj IoT ( Internet of things) omrežja, ki  povezuje fizične objekte z vgrajeno najnovejšo tehnologijo. Ti objekti so lahko stavbe, avtomobili ali pa cela mesta. Med seboj komunicirajo in si izmenjujejo podatke na način, ki omogoča ekonomičnost, varnost in varčevanje z energijo. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo že v tem desetletju število objektov povezanih v omrežje IoT doseglo nekaj deset milijard. V uvodu sem opisal ključne točke načrtovanja protokolov za krmiljenje v pametnih stavbah. Predstavil sem načine naslavljanja, varčevanja z energijo in povezave naprav v IoT skupine. Poseben poudarek v teoretičnem delu diplome sem namenil najnovejši tehnologiji brezžičnega komuniciranja LoRa. To omrežje, ki že uspešno deluje v nekaterih evropskih državah ( Nizozemska), se odlikuje z zelo majhno porabo energije in dolgim dometom, visoko stopnjo zasebnosti in varnosti in veliko kapaciteto prenosa podatkov. V nalogi sem opisal način komunikacije med napravami različnih razredov, namenjenih za razne vrste aplikacij in predstavil osnovne tipe LoRa protokola. Sestavni del teoretičnega  diplomskega je tudi opis nekaterih  drugih tehnologij, ki so razširjene in dobro sprejete ter postajajo nepogrešljive v sistemih avtomatizacije pametnih stavb. Podrobno je predstavljena arhitektura ZigBee in Z Wave protokola in opisan format ZigBee sporočila. V praktičnem delu naloge sem prikazal model, ki ponazarja namakalni sistem manjšega vrta. Vrt je oddaljen približno 30 m od glavnega krmilnika, ki se nahaja v hiši. Sistem upravljamo z dvema elektromagnetnima ventiloma, preko katerih dovajamo vodo na  območja vrta z različnimi zahtevami  namakanja. Celoten sistem sestavljajo : vodni vir, črpalka, dva elektromagnetna ventila, merilnik vlažnosti prsti, razpršilniki vode in cevni sistem. Brezžični nadzor sistema poteka preko vmesnikov in glavnega krmilnika na oddajni strani ( RaspberryPi). Glavni krmilnik, ki je povezan z LAN omrežjem,  pošilja ukaze mikrokrmilniku ( Arduino) na sprejemni strani, ta pa na podlagi prejetih ukazov in senzorjev  upravlja z ventiloma. Komunikacijo med krmilnikoma omogočajo Xbee moduli preko Zigbee omrežja. Sistem omogoča tudi pridobivanje vremenske napovedi preko glavnega krmilnika, ki jo lahko uporabimo za določitev režima namakanja vrta. Sestavni del sistema je tudi senzor vlage, ki je nameščen na delu vrta, kjer se nahajajo rastline, ki so občutljive na pomanjkanje vlage v prsti. Z opisanim sistemom, ki tudi učinkovito prispeva k varčevanju z vodo,  lahko hitro in enostavno  upravljamo na daljavo.  Lahko ga tudi uporabimo kot  osnovni gradnik za razširitev na večje in kompleksnejše namakalne površine.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-13 15:40:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>85127</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 36703</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
