<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Avtomatizacija stroja za kalandriranje tesnilnih materialov</dc:title><dc:creator>DREŠAR,	JAKOB	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nedeljković,	David	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kalander</dc:subject><dc:subject>PLC</dc:subject><dc:subject>Omron</dc:subject><dc:subject>RS485</dc:subject><dc:subject>CompoWay/F</dc:subject><dc:subject>SCADA</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu je predstavljen projekt avtomatizacije industrijskega navijalnega stroja za kalandriranje tesnilnih materialov. Za krmiljenje navijalnega stroja skrbi modularni krmilnik CJ1M proizvajalca Omron, ter digitalni prikazovalniki K3HB in temperaturni regulator E5CN. Cilj dela je bil stroju, ki polno funkcionalno deluje v ročnem načinu vodenja, dodati avtomatski način vodenja. Slednji znatno razbremeni upravljavca stroja in pripomore k boljši ponovljivosti procesa. 
	Navijalni stroj oziroma t. i. kalander sestoji iz para gladko brušenih kovinskih valjev, preko katerih se stiska, navija, gladi in suši viskozne paste in gnetene polsuhe mešanice. Ključni parametri postopka so sila stiskanja valjev, obodna hitrost in trenje med valji, prav tako pa tudi sama temperatura valjev.
	Za izvedbo avtomatizacije procesa dela na stroju je bilo najprej potrebno merilno prikazovalne instrumente povezati s krmilnikom preko serijske komunikacije RS485 po protokolu CompoWay/F. Na strani krmilnika smo za ta namen uporabili komunikacijski modul CJ1W-SCU41-V1, ki ga programiramo ločeno s programom CX-Protocol. Na podlagi tako pridobljenih informacij meritev smo lahko krmilniku poleg ročnega dodali še avtomatsko vodenje obratovanja.
	Za namen nadzora dela, prilagajanje nastavitev stroja različnim materialom in arhiviranje poteka dela skrbi nadzorni računalnik s SCADA sistemom CX-Supervisor proizvajalca Omron. Zbirke podatkov slonijo na strežniku Microsoft Access, pri čemer je tudi vnos novih materialov oziroma nastavitev možen kar v sami SCADA aplikaciji.
	Po prvem testnem obdobju sta se nadzorni sistem in arhiviranje poteka dela izkazala za pomembni pridobitvi pri iskanju vzrokov za slabšo kakovost produktov. Zaradi manjših odstopanj v surovinah mora avtomatsko vodenje še vedno dopuščati določene popravke s strani upravljavca, a v svojem bistvu ohranja želeno prednost pred ročnim vodenjem.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-12 14:40:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>85090</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 34460</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
