Računalništvo v oblaku v državni upraviKRAŠOVEC, DAMJAN (Avtor) Trček, Denis (Mentor) Krisper, Marjan (Komentor) računalništvo v oblakudržavna upravakonsolidacija informatikeStoritve računalništva v oblaku so v poslovnem svetu že široko razširjene, medtem ko je uporaba teh storitev v javnem sektorju manjša, njihovo vpeljevanje pa počasnejše [1]. Konstantno krčenje proračunov za informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) ob hkratni zahtevi državljanov po kakovostnih e-storitvah pa sili tudi javni sektor po vsem svetu k racionalizaciji in konsolidaciji virov, infrastrukture in načina nudenja svojih storitev [1, 8]. Eden od možnih odgovorov na te izzive je uporaba storitev računalništva v oblaku. Nekatere države so priložnosti in izzive tovrstnih storitev že prepoznale, zato so njihovo uporabo zapisale v nacionalne IKT strategije in tudi že pričele z njihovim uvajanjem [10, 11], med njimi tudi Republika Slovenija [33]. Vlada RS je na podlagi analize stanja in strateških dokumentov na nivoju državne uprave sprejela ukrepe [28, 31, 33, 34], ki so v letu 2015 vodili k reorganizaciji državne informatike in k vzpostavitvi državnega računalniškega oblaka (DRO). Vzpostavitev je temeljila tudi na izkušnjah pilotnega projekta postavitve DRO v sodelovanju Fakultete za računalništvo in informatiko (FRI) in Ministrstvom za javno upravo (MJU) [40, 41]. V magistrskem delu je predstavljen koncept računalništva v oblaku, možne vrste postavitev in modeli storitev, ki bi bili primerni za našo državno upravo. Podana je tudi primerjava z izbrano postavitvijo DRO, ki je od konca leta 2015 v produkcijski fazi. Delo podaja predlog enotne migracijske strategije prehoda aplikacij in storitev v DRO za celotno državno upravo. Strategija izhaja iz primerov dobrih praks vpeljav storitev računalništva v oblaku in konsolidacije informatike v državnih institucijah v tujini. Upoštevane so tudi izkušnje pilotnega projekta vzpostavitve DRO. Migracijska strategija vključuje podroben načrt prehoda aplikacij in storitev, ki vsebuje tudi predlog pravil za določitev najprimernejšega modela storitve za posamezno aplikacijo oziroma storitev. Strategija vključuje tudi smernice obvladovanja poslovno-informacijske arhitekture (PIA) [16] za zajem obstoječega in ciljnega stanja. Predlog migracijske strategije je podkrepljen s študijo primera uporabe migracijske strategije za aplikacije in storitve informacijskega sistema Urada RS za meroslovje (MIRS), ki vključuje tudi podrobni načrt prehoda in predlagane najprimernejše modele storitev po posameznih aplikacijah in storitvah.20162016-09-09 16:10:01Magistrsko delo85016VisID: 17957sl