PREHOD SLOVENSKEGA ŽELEZNIŠKEGA SISTEMA Z ENOSMERNEGA NA IZMENIČNO NAPAJANJEHOČEVAR, FRANKO (Avtor) Mihalič, Rafael (Mentor) enosmerna 3 kV električna vlekaizmenična 25 kV 50 Hz električna vlekauhajajoči tokovinapetostna nesimetrijaMagistrska naloga najprej podaja pregled in načine električnega napajanja železniških sistemov v Evropi. Opisano je sedanje slovensko železniško omrežje, način priključitev na omrežje, elektro napajalne postaje, njihove značilnosti in pregled splošne porabe električne energije. V Sloveniji za napajanje železniškega omrežja uporabljamo 3 kV enosmerno napajanje. Pri vseh enosmernih napajanjih prihaja do problemov uhajajočih tokov, kateri povzročajo škodo na kovinskih ozemljenih delih. Analizirani so bili izvori, velikosti, poteki in razdelitve uhajajočih tokov v zemlji. Za obvladovanje višine uhajajočih tokov je potrebno poznati prevodnost povratne povezave (tirnica), izolacijo povratne povezave proti zemlji, napetost usmernika (ENP), prevodnost vozne žice, razdaljo med napajalnimi postajami, delovni tok, regenerativno zaviranje, ozemljitve sistema in napajalnih postaj ter signalne zahteve. Višino uhajajočih tokov lahko kontroliramo z različnimi izvedbami železniških ozemljitev in z ukrepi na infrastrukturi. Enofazni izmenični sistemi električne vleke 25 kV, 50 Hz se vse pogosteje uporabljajo po vsem svetu za tovorni in potniški promet. Taki železniški sistemi se običajno napajajo iz prenosne mreže 110 kV, lahko pa tudi iz višjih nivojev. Priključitev je izvedena enofazno med dve fazi prenosnega sistema 1 x 25 kV ali dvofazno 2 x 25 kV preko transformatorjev 110/25 kV. V delu podajamo pregled priključitve enofaznega izmeničnega sistema in načine priključitev na prenosno omrežje, s posebnim poudarkom na napetostnih nesimetrijah. Napetostne nesimetrije so zaradi enofaznih transformatorjev, priključenih medfazno, največja omejitev pri dostopu do omrežja. Sistemski operaterji prenosnega omrežja so obvezani preveriti vplive na elektroenergetski sistem in podati smernice oz. pogoje za priklop na omrežje. V delu so podani možni ukrepi in metode za zniževanje nesimetrij in vplivov na prenosno omrežje. To so lahko različne vezave priključnih transformatorjev, zmanjšanje razdalj med ENP in zmanjšanje odjemne moči posamezne ENP, načina faznega priključevanja ENP ter uporaba statičnih kompenzatorjev (SVC) ali STATCOM-ov, vse v odvisnosti od ekonomski kriterijev in kazalcev. Republika Slovenija je vključena v projekt sistema hitrih prog (250 km/h) EU in sicer v koridorju Z-V od Barcelone do Kijeva. Izvedba napajanja mora biti usklajena na EU ravni in sicer iz visokonapetostnega prenosnega omrežja preko enofaznih transformatorjev 110/25 kV. Omenjeni koridor je tudi evropski TEN T projekt. Opisan je bil sistem hitrih železnic, opis vlakov zelo hitre železnice in analiza možnosti priklopa zelo hitre železnice ter potencialne lokacije napajalnih postaj v Sloveniji, vse z vidika napetostne nesimetrije. Podan je pregled praks prehoda napajanja iz enosmernega na izmenični sistem z argumenti za in proti. Za izračun obremenitev ENP in kasneje velikosti napetostne nesimetrije so bili uporabljeni 15 minutni števčni podatke delovne in jalove moči za vseh 19 ENP-jev (17 priključenih na SN nivo in 2 na VN nivo) za obdobje od 6.6.2016 00:00 do 12.6.2016 do 24:00. Iz 15 minutnih povprečnih delovnih in jalovih moči je bila izračunana povprečna navidezna moč 15 minutnega intervala, katera je bila navidezno prenešen na najbližji oz. najprimernejši 110 kV RTP (110/25 kV AC odjem) in potem glede na kratkostično moč RTP-ja izračunana napetostna nesimetrija. Zaradi dejstva da je za 25 kV AC napajanje ustrezna dolžina napajalnega odseka med 15 km in 30 km (navedena dolžina predstavlja polovično razdaljo med dvema ENP) in večjih moči odjema ENP na prenosnem omrežju, je bil smiselno združen odjem za električno vleko na določenem geografskem področju v eni sami ENP 110/25 kV AC. Preverjene so bile napetostno razmere, ter določitev potencialnih leg ENP.20162016-09-08 15:36:44Magistrsko delo84949VisID: 33481sl