Vpliv motene gibljivosti glasilk na funkcije grlaPolajžar, Kaja (Avtor) Hočevar Boltežar, Irena (Mentor) pareza glasilkeParezo glasilk najpogosteje povzroči okvara oživčenja, kot posledica poškodbe centralnega ali perifernega živčnega sistema. Unilateralna ali bilateralna pareza oz. paraliza rekurentnega grlnega živca je najpogostejši vzrok za zmanjšano ali popolno negibljivost ene ali obeh glasilk, kar vpliva na pomembne funkcije, kot so dihanje, požiranje in govor. V magistrskem delu sem raziskovala, kako motena gibljivost glasilk vpliva na funkcije grla, ter kakšno vlogo ima pri tem logopedska obravnava. V delu sem predstavila strukture, ki sodelujejo pri govoru, anatomijo in inervacijo grla, etiologijo in klinično sliko pareze zgornjega in rekurentnega laringealnega živca. Prav tako sem opisala diagnostiko ter možnosti zdravljenja oziroma rehabilitacije slabše gibljivosti glasilke, pri čemer sem se osredotočila predvsem na logopedsko terapijo. Empirični del predstavlja raziskava, v kateri sem anketirala paciente z unilateralno parezo oz. paralizo glasilk, ki so bili zaradi omenjene motnje prvič obravnavani na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo (Center za motnje glasu in govora) v letu 2013. Pacienti so rešili anketni vprašalnik, ki je vseboval skrajšano verzijo v slovenščino prevedenega vprašalnika »Voice Handicap Index« (VHI 10) ter vprašanja o težavah s požiranjem in dihanjem. Pridobljene podatke sem primerjala s kontrolno skupino zdravih prostovoljcev primerljive starosti. Informacije sem prav tako pridobila z analiziranjem medicinske dokumentacije pacientov, ki so mi vpogled dovolili. Z raziskavo sem želela ugotoviti, ali se vzroki za pojav motene gibljivosti glasilke v Sloveniji razlikujejo od podatkov za druge države in ali obstaja povezava med načinom zdravljenja ter kliničnim stanjem pacientov po enoletnem zdravljenju. Zanimalo me je predvsem, ali obstajajo razlike v oviranosti zaradi glasovnih težav, težav pri požiranju in dihanju vsaj eno leto po nastanku motnje med pacienti, ki so obiskovali logopedsko terapijo, in tistimi, ki te obravnave niso imeli. Raziskava je pokazala, da je pri večini pacientov etiologija nastanka negibljive glasilke neznana, sledi pa ji ob tiroidektomiji nastala okvara rekurentnega laringealnega živca kot vzrok nastanka težav. Ugotovila sem, da pacientom predstavljajo največjo oviranost glasovne težave, šele nato težave s požiranjem in dihanjem. Raziskava je pokazala, da se je brez zdravljenja stanje funkcionalno izboljšalo le pri 23 % anketiranih pacientov Zaradi pomanjkanja izvajanja logopedskih obravnav nisem prišla do zanesljivih ugotovitev, ali se pri pacientih, ki obiskujejo logopedsko obravnavo, simptomi hitreje izboljšujejo kot pri bolnikih brez pomoči. Pri pacientih, ki so logopedsko obravnavo imeli, je le-ta temeljila na izvajanju manualne manipulacije. Ugotovila sem tudi, da je najpogostejša dolgotrajna glasovna težava pri bolnikih s paretično ali paralitično glasilko glasovna utrudljivost. Raziskava je prav tako pokazala, da težave s požiranjem in dihanjem pri pacientih z enostransko negibljivo glasilko vendarle niso redke in skupaj z moteno gibljivostjo glasilk vplivajo na kakovost življenja in dela pacientov.20162016-09-07 02:22:02Magistrsko delo/naloga84858COBISS_ID: 11137353sl