Sociopragmatične spretnosti otrok z downovim sindromomSvetec, Anamarie (Avtor) Ozbič, Martina (Mentor) Kogovšek, Damjana (Komentor) komunikacijaV teoretičnem izhodišču so zajeta skozi različno literaturo pridobljena spoznanja o značilnosti komunikacije, govora in jezika otrok z downovim sindromom. Opisani so vzroki, ki pri otrocih z downovim sindromom vplivajo na počasnejši razvoj teh elementov. Razjasnjujemo pojma pragmatika in sociopragmatične spretnosti, ki sta na slovensko govorečem ozemlju še manj pojasnjena in opisana. V nadaljevanju opisujemo značilnosti otrok z downovim sindromom na tem področju in smernice, ki spodbujajo razvoj pragmatike in sociopragmatičnih spretnosti. Pri otrocih z downovim sindromom obstajajo mnoge senzorne, zaznavne, fizične in kognitivne značilnosti, ki vplivajo na razvoj njihovih komunikacijskih zmožnosti. V literaturi beremo, da so pragmatične spretnosti otrok z downovim sindromom dobro razvite in da je uporaba jezika v socialne namene njihovo močno področje. Vendar pa njihove kognitivne zmožnosti omejuje možnost sporočanja, spraševanja in razumevanja, zato imajo med drugim in petim letom starosti težave na teh treh področjih. Pri otrocih z downovim sindromom najdemo na področju pragmatike tako močna kot šibka področja. Tudi raziskave, narejene na tem področju, kažejo na neenakomernost profila. Po eni strani raziskavi kažeta, da v primerjavi z otroki enake mentalne starosti razlik v številu izmenjav v interakciji med materjo in otrokom znotraj ene teme ni. Po drugi strani pa raziskave kažejo, da so otroci z downovim sindromom uporabljali manj zahtev, vendar v primerjavi z otroki enake mentalne starosti razlik v uporabi odgovorov, komentarjev in nasprotovanj ni bilo zaslediti. V empiričnem delu smo z vprašalnikom Ocenjevalna lestvica za sociopragmatične spretnosti ugotavljali nivo asertivnosti in responzivnosti pri otrocih z downovim sindromom, starih od devet do dvainštirideset mesecev. Razvoj sociopragmatičnih spretnosti smo analizirali glede na štiri starostne skupine otrok: 9–18 mesecev starosti, 19–24 mesecev starosti, 25–36 mesecev starosti in 37–42 mesecev starosti. V primerjavi z otroki s tipičnim razvojem smo primerjali nivo asertivnosti in responzivnosti glede na spol otroka z downovim sindromom in analizirali doseženi nivo asertivnosti in responzivnosti otrok z downovim sindromom. Rezultate ocenjevalnih lestvic, ki so jih izpolnili starši otrok z downovim sindromom, smo primerjali z rezultati ocenjevalnih lestvic, ki so jih izpolnili strokovni delavci, ki z njihovimi otroki delajo. Rezultati so pokazali, da se nivo responzivnosti od nivoja asertivnosti po posameznih starostnih skupinah pri otrocih z downovim sindromom statistično pomembno ne razlikuje. Ugotovili smo, da glede na spol statistično pomembna razlika v asertivnosti in responzivnosti ne obstaja. Kljub temu, da otroci z downovim sindromom v primerjavi z otroki tipičnega razvoja pri vseh podlestvicah responzivnosti in asertivnosti dosegajo nižje rezultate, se je statistično pomembna razlika pokazale le pri podlestvici »Spraševati«. Starši so otrokove spretnosti ocenili višje kot strokovnjaki, vendar se povprečji statistično pomembno ne razlikujeta.20162016-09-07 02:21:53Magistrsko delo/naloga84856COBISS_ID: 11137097sl