Obvladovanje poslovno-informacijske arhitekture na področju direktnih obremenitev SEPA v bankiLIPOVŠEK, TOMAŽ (Avtor) Krisper, Marjan (Mentor) poslovno-informacijska arhitekturaogrodje poslovno-informacijske arhitektureArchiMateArchiSEPASEPA direktne obremenitvebankabančni poslovni in informacijski sistemPoslovno-informacijska arhitektura (PIA) je v sedanjem času osnova, ki omogoča uspešno obvladovanje kompleksnih poslovnih sistemov, med katere štejemo tudi bančne informacijske sisteme. V Sloveniji, kot tudi drugod, je pojem poslovno-informacijske arhitekture v bančnih informacijskih sistemih še tako rekoč neznanka. Banke bodo morale, če bodo želele obvladovati svoj poslovni sistem in zmanjševati stroške, začeti postavljati temelje, ki jih poslovno-informacijska arhitektura tudi predstavlja. Eno izmed novih poslovnih področij, ki se stalno dopolnjuje in širi v bančnem poslovanju, je področje SEPA. Del področja SEPA predstavljajo SEPA direktne obremenitve (SDD). Nalogi SDD predstavljajo plačilno storitev, pri kateri prejemnik plačila na podlagi soglasja odredi plačilno transakcijo za obremenitev plačnikovega računa. Gre za področje procesiranja, ki ni omejeno na nacionalno raven in je enotno za celotno SEPA EU območje. Pričujoče magistrsko delo v uvodnem delu predstavi kratek vpogled v poslovno-informacijsko arhitekturo ter različne vidike in poglede na omenjeno področje. V nadaljevanju je podrobneje predstavljeno ogrodje ArchiMate, s katerim je bila tudi izvedena študija primera na področju SEPA direktnih obremenitev. Na kratko je prikazana možnost integracije izdelanih modelov z modeli modeliranja poslovnih procesov (BPMN) ter UML. V zadnjem delu predstavimo vrsto modelov poslovno-informacijske arhitekture, ki smo jih izdelali za omenjeno področje. Analizirali smo akterje in pričeli postavljati poslovno-informacijsko arhitekturo. Modeli so izdelani za vse tri vidike, definirane v ogrodju: poslovni, aplikativni in tehnološki. Skozi modeliranje smo postavljali tudi osnovo za razširitev še na ostala področja poslovanja. Modelirali smo v orodju Archi in ogrodju ArchiMate, ker je v tem trenutku najmodernejši. Izdelana študija primera in prikaz koncepta nam je potrdil, da je področje kompleksno in da izdelani modeli niso sami sebi namen, ampak skozi različne zorne kote pripomorejo posameznim akterjem, da se zavedajo svojega vpliva na poslovanje. Izdelani modeli omogočajo banki, da se hitreje odzove na spremembe na trgu, predvsem v smislu vpliva sprememb na obstoječe stanje. Pri aplikativnih vidikih smo prikazali, kako lahko modeli služijo tudi za analizo učinkovitosti obstoječega bančnega informacijskega sistema. Prikazali smo tehniko analitskih vzorcev ter predloge, kako na enostaven način izboljšamo informacijski sistem. Z izdelanimi modeli je bil postavljen koncept, ki lahko služi kot osnova za razširitev na celotni bančni poslovni sistem.20162016-09-06 12:55:01Magistrsko delo84838VisID: 17959sl