<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vključevanje preteklosti v življenje in delo vrtca</dc:title><dc:creator>Cetinski,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Devjak,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Berčnik,	Sanja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>predšolski otrok</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga se osredotoča na vključevanje preteklosti v življenje in delo vrtca. Namen je bil ugotoviti, na kakšen način otrokom predstavijo preteklost in s kakšnimi težavami se pri tem srečujejo.
V teoretičnem delu so opisane različne definicije preteklosti in vede, ki se ukvarjajo s preučevanjem preteklosti. Osredotočenost je na otrokovem razumevanju časa, saj kot pravita Hohmann in Weikart (2005) časa ne moremo videt, ne slišati in se ga dotakniti, okusiti ali zavohati. Zato so podrobneje predstavljene in opisane otrokove štiri ključne izkušnje razumevanja in doživljanja časa. V nadaljevanju diplomska naloga izhaja iz Kurikuluma za vrtce (1999), kjer so poudarjena posamezna kurikularna področja, še posebej družba.

V empiričnem delu je bila z metodo anketiranja izvedena raziskava med vrtci iz mestnega in vaškega okolja. Zanimanje v anketi je bilo predvsem, kakšne poglede imajo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic o vključevanju preteklosti v življenje in delo vrtca. Cilj anketiranja je bilo izvedeti, na kakšen način in s pomočjo katerih ustanov ter strokovnjakov spoznavajo preteklost. Na koncu ankete so predstavili tudi primer dejavnosti iz vključevanja preteklosti v življenje in delo vrtca.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-06 02:16:45</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>84827</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11134281</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
