<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vzgojno-izobraževalno delo učiteljev z nadarjenimi učenci v prvih dveh triletjih osnovne šole</dc:title><dc:creator>Zupanič,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Juriševič,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nadarjeni učenci</dc:subject><dc:subject>oblike dela</dc:subject><dc:subject>individualizacija</dc:subject><dc:subject>diferenciacija</dc:subject><dc:subject>individualiziran program</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Učitelji se med svojo poklicno potjo srečujejo z različnimi učenci, med katerimi so tudi nadarjeni. Naloga učitelja je, da nadarjenim in tudi preostalim učencem omogoči optimalen razvoj njihovih učnih potencialov. 
V teoretičnem delu sem najprej opredelila pojem nadarjenosti, nato pa predstavila nadarjene učence, njihove lastnosti in značilnosti. Na kratko sem se posvetila postopkom prepoznavanja nadarjenih. V nadaljevanju sem se osredinila predvsem na pomembnost dela z nadarjenimi učenci, delo z njimi in na opredelitev tega problema v slovenski zakonodaji. Na kratko sem se dotaknila tudi učiteljev nadarjenih učencev – njihovih lastnosti in nalog. 
Empirično raziskavo sem izvedla na vzorcu 450 učiteljev razrednega pouka, ki so za namen magistrskega dela izpolnili anketni vprašalnik. V empiričnem delu me je zanimalo, kako razredni učitelji ocenjujejo stanje glede skrbi za nadarjene učence v naši osnovni šoli, kaj zanje pomeni delo z nadarjenimi, kako usposobljeni se počutijo na tem področju in katere pomanjkljivosti še opažajo pri vzgojno-izobraževalnem delu z nadarjenimi.
Izsledki magistrske raziskave so pokazali, da se učitelji v večini zavedajo pomembnosti prilagojenega vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi učenci, opozarjajo pa na večjo zahtevnost pedagoškega dela z nadarjenimi in večjo lastno odgovornost. Ker učitelji razrednega pouka menijo, da med študijem niso pridobili dovolj znanja s področja vzgoje in izobraževanja nadarjenih učencev, bi bile na tem mestu potrebne spremembe že v sistemu izobraževanja učiteljev za pedagoško delo s to skupino učencev. Zaradi preteklih slabih izkušenj z dodatnimi izobraževanji se učitelji redko odločajo za izobraževanja, čeprav jih ocenjujejo kot koristna in si želijo pridobiti znanje s tega področja. Želijo izvedeti predvsem več o prilagoditvah dela za nadarjene, obogatitvenih dejavnostih ter o svetovanju in motiviranju nadarjenih na splošno. Glavna pomanjkljivost, s katero se srečujejo učitelji pri pripravi pouka in prilagoditev za nadarjene, je predvsem pomanjkanje časa. Večina učiteljev se strinja, da so učinki dela z nadarjenimi vidni tudi pri učencih. Ti imajo več osebnega zadovoljstva, dosegajo dobre učne rezultate, so bolj motivirani za delo in odgovornejši do šolskega dela. Te ugotovitve nam kažejo pozitivne učinke vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi učenci.</dc:description><dc:publisher>[T. Zupanič]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-08-31 02:37:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>84670</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 37.091.212.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11121993</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
