<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba tobaka med študentsko populacijo</dc:title><dc:creator>Pegam,	Sandra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Razpotnik,	Špela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>tobak</dc:subject><dc:subject>kajenje med mladimi</dc:subject><dc:subject>zasvojenost</dc:subject><dc:subject>opustitev kajenja</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Diplomsko delo je razdeljeno na tri dele. V prvem delu sem predstavila glavne sestavine tobaka ter preučila zgodovino njegove uporabe. Zanimalo me je, kateri so glavni vzroki za začetek kajenja med mladimi. Poskušala sem odgovoriti na vprašanje, ali gre pri kajenju tako rekoč le za navado ali lahko govorimo že o zasvojenosti s tobakom. Pri tem sem se oprla na mnenja različnih avtorjev, ki si med seboj nasprotujejo. Pozorna sem bila na to, zakaj toliko mladih oz. študentov kadi, kaj jih pri kajenju privlači; zakaj je kajenje mnogim tako težko opustiti. 
V drugem delu sem predstavila štirifazni proces razvoja v kadilca, o katerem pišejo avtorji Čop, Perina, Hudek in Stergar; v nadaljevanju sem opredelila različne kategorije kadilcev. Predstavila sem tudi motivacijske postopke v procesu opustitve kajenja ter podala nekaj koristnih napotkov, ki bodo tako mladim kot tudi starejšim ljudem lahko v pomoč pri opuščanju kajenja. 
V empiričnem delu sem se poglobila v dejavnike in okoliščine, ki so povezane s tem, da nekateri začnejo kaditi, drugi pa ne. Zanimalo me je, koliko študentov razmišlja o prenehanju kajenja in koliko je tistih, ki jim je to že uspelo; katero metodo opustitve so pri tem izbrali oz. katero metodo opustitve kajenja bi izbrali, če bi se odločili, da bodo prenehali kaditi. Poleg tega me je zanimalo tudi, kaj študenti menijo o tem, kako bi morali ukrepati oz. kakšne zakone bi morali sprejeti v slovenski državi, da bi se zmanjšalo število kadilcev med mladimi. 
Podatke sem pridobila z anketnim vprašalnikom. Na podlagi dobljenih rezultatov sem ugotovila, da ne obstajajo statistično značilne razlike pri podvrženosti kajenju med študenti glede na to, kje živijo, glede na sestavo njihove družine, njihovo povprečno oceno, izobrazbo njihovih staršev. Prišla sem do spoznanja, da obstajajo statistično značilne razlike k nagnjenosti h kajenju glede na finančni položaj družine, in sicer so h kajenju bolj nagnjeni tisti, ki so manj zadovoljni s finančnim položajem družine.</dc:description><dc:publisher>[S. Pegam]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-08-31 02:36:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>84660</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 613.84--057.875(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11120713</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
