<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Doseganje standardov znanja pri družboslovnih temah v prvem razredu osnovne šole</dc:title><dc:creator>Grošelj,	Greta	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Umek,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>spoznavanje okolja</dc:subject><dc:description>Drugačen način poučevanja v osnovni šoli, drugačen način življenja, predvsem boljša in hitrejša dostopnost informacij in vsakodnevna uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije, so najverjetneje razlogi, da nekateri otroci do vstopa v šolo pridobijo več izkušenj, s katerimi razvijajo pojme, med njimi tudi tiste, ki so del standardov znanja pouka spoznavanja okolja. Odločili smo se, da preverimo, če in koliko standardov znanja za spoznavanje okolja učenci ob koncu 1. razreda že dosežejo. 
V teoretičnem delu magistrskega dela smo pisali o znanju, in sicer o vrstah znanja, standardih znanja, učnem načrtu za spoznavanje okolja, revidirani Bloomovi taksonomiji ter značilnostih in razvoju pojmov pri 6- in 7-letnih otrocih. 
V empiričnem delu smo uporabili kvalitativni pristop raziskovanja in deskriptivno ter kavzalno-neeksperimentalno metodo. 
Družboslovne standarde znanja za spoznavanje okolja za sklope Prostor, Jaz, Skupnosti in Odnosi smo najprej razvrstili v 4 vrste in 6 nivojev znanja po revidirani Bloomovi taksonomiji. Ugotovili smo, da večino standardov znanja uvrščamo v faktografsko znanje in v nižje ravni znanja, kot so poznavanje, razumevanje in uporabljanje. Od 32 standardov znanja jih 20 uvrščamo v faktografsko znanje in 16 v najnižjo raven, in sicer poznavanje.
Osrednji cilj naše raziskave je bil ugotoviti, katere standarde znanja s področja družboslovja za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje učenci na koncu prvega razreda že dosegajo. Podatke smo pridobili ob koncu šolskega leta v prvem razredu podeželske osnovne šole v Osrednji Sloveniji z ustnim preverjanjem znanja 40 učencev, 22 dečkov in 18 deklic. Preverjali smo 27 od skupaj 32 standardov znanja. 
Odgovore smo kvalitativno analizirali in ovrednotili. Pridobljene rezultate smo opisno interpretirali. Mnenje o rezultatih ene od učiteljic smo pridobili z intervjujem.
Ugotovili smo, da učenci večino standardov znanja že dosegajo, in sicer v vseh štirih sklopih po nekaj standardov znanja. Najuspešnejši učenci so dosegli ali delno dosegli vseh 27 standardov znanja, najmanj uspešna učenka pa je dosegla ali delno dosegla 8 od 27 standardov znanja. Med dečki in deklicami je razlika v številu doseženih standardov znanja, in sicer so dečki v povprečju dosegli 20, deklice pa 18 standardov znanja. Dečki so bili uspešnejši. Največ standardov znanja so učenci dosegli v sklopu Jaz, najmanj pa v sklopu Odnosi. Vsi učenci so dosegli standard znanja, po katerem naj bi poznali in razlikovali med osnovnimi vrednostmi denarja, le 13 učencev je slišalo za Evropsko unijo – ta standard znanja je doseglo najmanj učencev.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-08-27 02:23:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>84515</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11118153</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
