<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv likovne artikulacije na vizualno diskriminacijo alfabetskih simbolov pri začetnem opismenjevanju</dc:title><dc:creator>Novak,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Selan,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Skubic,	Darija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>alfabetski simbol</dc:subject><dc:description>Proces vzgojno-izobraževalnega dela se nenehno razvija, saj se spreminjajo tisti, ki znanje širijo, in tisti, ki znanje radovedno srkajo. Smernice učnih načrtov sodobnega izobraževalnega sistema nakazujejo pozitivne učinke medpredmetnega povezovanja z likovno interpretacijo, ki spodbuja intenzivnejše razumevanje in doživljanje pojmov (Kocjančič idr., 2011: 26). Z akcijsko raziskavo smo celo šolsko leto preučevali vpliv načrtnega spodbujanja likovnega izražanja na poznavanje alfabetskih simbolov učencev oddelka prvega razreda. Cilj raziskave je bil raziskati možnosti medpredmetnega povezovanja in proučiti vpliv kinestetičnega učenja v procesu začetnega opismenjevanja. Zaradi velikih razlik v izhodiščnem znanju otrok ob vstopu v šolo je potrebno pouk individualizirati (Vidmar, Tymms, 2009). 
Teoretični del predstavlja oba vidika razvoja kompetenc otrok, tako opismenjevalnih kot likovnih. Med pomembnejše dejavnike, ki vplivajo na uspešnost opismenjevanja, smo umestili različne metodološke pristope, razumevanje razvoja pisanja, branja, poznavanje didaktičnih gradiv, učnih načrtov in sledenje pedagoškim raziskavam. Orisali smo pomen razvoja in likovnega izražanja, ki z uporabo vseh čutov učenca postavlja v aktivno vlogo, v kateri samostojno odkriva nova znanja, ne le sprejema podane vsebine. Oblikovno smo analizirali alfabetske simbole na posamezne konstrukcijske elemente (Novak, 2015: 191). 
V empiričnem delu je opisano ugotavljanje začetnih sposobnosti, kjer smo ugotovili, da sposobnost prvošolcev ob vstopu v šolo s prehodom od vidne k tipni dejavnosti strmo pada. Predstavili smo potek raziskave v treh akcijskih korakih. Zbrani podatki so kvalitativno vsebinsko vrednoteni. Naravni razvoj sposobnosti učencev, ki se razvijejo brez dodatne stimulacije, smo eliminirali s kontrolno skupino. 
Veljavnost raziskave smo zagotovili z uporabo različnih tehnik zbiranja podatkov. Ugotovitve raziskave prinašajo stroki svež pogled na individualizacijo pouka medpredmetnega povezovanja likovne umetnosti in slovenščine v procesu začetnega opismenjevanja. Razvili smo nekaj idej za preproste didaktične pripomočke za notranjo diferenciacijo, saj vsak učenec napreduje po lastnih zmožnostih. Aplikativni prispevek naše raziskave vidimo v medpredmetnem sodelovanju likovnega pedagoga na razredni stopnji, kot strokovnjaka za likovno področje, pri opismenjevanju ali drugih predmetnih področjih.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-08-27 02:23:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>84514</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11117897</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
