Stičišče internetnih omrežij na osnovi protokola mejnih usmerjevalnikovŠTIRN, FILIP (Avtor) STERLE, JANEZ (Mentor) internetomrežjausmerjevalni protokoliprotokol mejnih usmerjevalnikovBGPstičišče internetnih omrežijstrežnik usmerjevalnih potiCiscoBIRDInternet temelji na povezovanju administrativno ločenih omrežij, poimenovanih avtonomni sistemi. V uvodu diplomskega dela je tako podano, kaj vse je potrebno za vzpostavitev uspešne komunikacije med napravami, povezanimi v internetni sistem, oziroma med napravami znotraj organizacije. Sem spadajo informacije o usmerjevalnih protokolih in naslavljanju. Namen diplomske naloge je bil raziskati, kako se internetni ponudniki ter večje organizacije povezujejo med seboj in si izmenjujejo informacije o omrežjih. Protokol mejnih usmerjevalnikov (BGP) je internetni protokol, ki je namenjen prav temu, zato je od vseh obravnavanih usmerjevalnih protokolov tudi bolj podrobno opisan. V jedru dela so podane osnovne funkcije in načini povezovanja s protokolom mejnih usmerjevalnikov. Ponudniki in večje organizacije imajo za ta namen med seboj vzpostavljenih več povezav, za uravnoteženo razporejanje prometnih obremenitev med njimi, pa uporabljajo protokol BGP. Opisana teorija o protokolu zajema njegovo terminologijo in osnovne koncepte delovanja, pri čemer je narejen poudarek na povezovalnih metodah, prek katerih se usmerjevalniki povezujejo med seboj, sporočilih za izmenjavo informacij in kako si na podlagi teh sporočil gradijo usmerjevalne tabele. Razloženi so sledeči pojmi: avtonomni sistem, interne seje BGP, eksterne seje BGP in atributi BGP. Nadaljevanje je namenjeno bolj napredni uporabi protokola BGP. Sem spadajo vprašanja, kako lahko vplivamo na izbor internetnih poti, kako lahko zmanjšamo število omrežij v usmerjevalnih tabelah, in podobno. Filtriranje usmerjevalnih poti je v internetnih sistemih zelo razširjen postopek, zato moramo poznati zadevna orodja na osnovi katerih so realizirana. Analizirali smo sledeče metode: usmerjevalne zemljevide, regularne izraze, sezname predpon ter skupnosti BGP. Sledi poglavje o postopkih, kako si storitveni ponudniki izmenjujejo internetni promet med svojimi avtonomnimi sistemi skozi fizično infrastrukturo, ki ji pravimo stičišče internetnih omrežij (IX). Opisan je Slovenski IX ter mednarodno vozlišče, ki deluje v Amsterdamu. Naštete so prednosti takega povezovanja v smislu alternative neposrednemu medsebojnemu povezovanju. V zadnjem delu smo na praktičnem delu spoznali, kako se operaterji povezujejo prek stičišč in kako si skladno s potrebami ustvarijo svojo usmerjevalno politiko. V tem primeru se operaterji povezujejo na strežnik usmerjevalnih poti, zato smo pred praktičnim delom obravnavali še pomen in uporabo tega strežnika. Glavne prednosti uporabe strežnika usmerjevalnih poti so naslednje: zmanjšanje števila potrebnih eksternih sej BGP, ločeni funkciji usmerjanja in posredovanja ter več stopenj filtriranja prometa. V analizi so podane tudi implementacije strežnikov poti, ki so trenutno na voljo. Za strežnike poti proizvajalca Cisco, pa je v praktičnem delu podan tudi podroben nastavitveni proces skupaj z njegovo obrazložitvijo. Iz sklepa lahko razberemo, da je osnovna nastavitev strežnikov poti sorazmerno enostaven proces, da pa lahko zadeva postane kompleksna, brž ko pridejo k nam informacije o večjem številu poti in je potrebno izbrane izmed njih ustrezno filtrirati. Za zaključek so podani še rezultati praktičnega dela, ki v prvem delu predvsem potrjujejo teze iz obravnavane teorije, s katero smo se seznanili v uvodnih poglavjih diplomskega dela, v zaključnem delu, pa je podana še primerjava preizkušene komercialne rešitve z odprtokodno.20162016-08-26 11:10:27Diplomsko delo/naloga84505VisID: 36021sl